Z obsodbo nekdanje dekanke ljubljanske fakultete za socialno delo in častne meščanke Ljubljane Gabi Čačinovič Vogrinčič je Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) uspelo končati prvega od sedmih primerov, v katerih je vložilo obtožnice zoper predstavnike različnih fakultet v zadevi dodatki za stalno pripravljenost.

Sodba je že pravnomočna, z njo pa je Čačinovič Vogrinčič kriva storitve zlorabe uradnega položaja, ker ni odpravila nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, čeprav je vedela, da so bili sklepi o stalni pripravljenosti in posledično tudi izplačevanje omenjenega dodatka nezakoniti. Ljubljansko okrožno sodišče jo je obsodilo na pogojno kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let, v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe pa mora plačati stransko kazen sto dnevnih zneskov v skupnem znesku 2000 evrov.

Zagovornik Čačinovič Vogrinčič Lev Jager je napovedal, da bo zoper odločitev višjega sodišča vložil zahtevo sodno varstvo na vrhovno sodišče. Glede sodbe, v kateri je dosojeno, da je Čačinovič Vogrinčič kriva, pa je poudaril, da se lahko očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja stori le z uradnim naklepom. "To pomeni, da bi morala Čačinovič Vogrinčič vedeti, da so bili dodatki za stalno pripravljenost nezakoniti in ga zavestno, hote izplačevati," je poudaril.

Trojica na zatožni klopi

V aferi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost sta za zatožno klop poleg Čačinovič Vogrinčič stopila še nekdanja dekan in prodekanka fakultete za socialno delo Bogdan Lešnik in Bojana Mesec. Njej je tožilstvo očitalo, da je leta 2009 kot prodekanka izdala sklep, s katerim je tedanjemu dekanu Lešniku dodelila neupravičen dodatek k plači. Lešnik je v letih od 2009 do 2011 na ta račun prejel dodatnih 4271 evrov.

Tudi Lešnik je po navedbah tožilstva izdal sklepe o dodatku za stalno pripravljenost, in sicer v obdobju od leta 2009 do leta 2011 za tajnico fakultete v znesku 3415 evrov in za računovodkinjo v znesku 2928 evrov. Pred odhodom s položaja dekana je dodatek uredil tudi svoji naslednici Čačinovič Vogrinčič, ki ji je bil v letih 2011 in 2012 izplačan v znesku 2396 evrov. Čačinovič Vogrinčič po tistem, ko je zasedla mesto dekanke, ni preklicala sklepov o dodatkih, čeprav je vedela, da so nezakoniti. Po informacijah naj bi sojenje zoper Mesec sicer zastaralo.

Prva pravnomočna obsodba zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov

"Gre za prvo pravnomočno vsebinsko odločitev zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na Univerzi v Ljubljani. Sodba je pomembna z vidika, da je s tem sodišče pravnomočno potrdilo očitke tožilstva v obtožnici, da gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje, ki je bilo očitano. Prav tako se je s tem tudi pritožbeno sodišče opredelilo do argumentov, ki so bili predstavljeni tako od tožilstva kot tudi obrambe in gre za relevantno sodno prakso za podobne primere," so odgovorili na SDT-ju, kjer so v torek sicer zapisali, da je sodišče trem prejemnicam naložilo tudi vrnitev protipravne premoženjske koristi. Skupna protipravna korist vseh treh je znašala dobrih 6000 evrov.

Spomnili so, da je specializirano tožilstvo v zadevah glede nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost na fakultetah po opravljenih sodnih preiskavah vložilo sedem obtožnic zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena kazenskega zakonika. V letih 2021 in 2022 so bile na podlagi teh obtožnic na prvi stopnji tri osebe obsojene za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena kazenskega zakonika. Dve od teh zadev še nista pravnomočni, saj so bile zoper sodbi vložene pritožbe, o katerih višje sodišče še ni odločilo. Na podlagi petih obtožnic sojenje na prvi stopnji še poteka, glede nekaj oseb je kazenski pregon zastaral in je postopek že končan, so še pojasnili.