Sarajevski safari

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 3. december 2022 / 10:10  

Sarajevo je mesto, ki vedno znova vznemirja cel svet. Tu se je zgodil sarajevski atentat 1914, zimske olimpijske igre 1984, v letih obleganja mesta 1993–1994 pa se je tu odvijal silno perverzni način lova na ljudi – sarajevski safari …

Lov na ljudi

Da se v vojni strelja na ljudi, je »normalno«. Da hodijo nekateri petičneži v Afriko streljat slone in drugo divjad – zato ker v tem uživajo in za to plačajo –, pa ni več normalno, je sprevrženo. Da so hodili nekateri v Sarajevo na ta način – za svoj užitek in proti plačilu – streljat nedolžne in nič hudega sluteče ljudi, pa je perverznost in zločin v enem. Na to doslej širši javnosti nepoznano dejstvo je v svojem dokumentarcu Sarajevo safari (2022) opozoril slovenski režiser Miran Zupanič. Več o ozadju tega skrajno pokvarjenega početja pa nam v filmu samem in zdaj še v intervjuju zaupa upokojeni brigadir armade BiH-a Edin Subašić, ki je bil takrat analitik bosanske vojaške obveščevalne službe. »Tudi nekateri Sarajevčani so za marsikaj, kar je prikazano v filmu, izvedeli prvič. V Sarajevu seveda vemo, da je vsa štiri leta obstajala velika nevarnost ostrostrelcev s srbskih položajev, toda nihče nikoli ni zares nikoli razmišljal o tem, kdo so v resnici bili strelci: romunski ali ruski plačanci, srbski plačanci, redni vojaki Vojske Republike Srbske … Po eni strani je vseeno, kdo v takšni situaciji strelja na vas, toda Sarajevčane je pretreslo, da so to počeli ljudje ljubiteljsko, zaradi hobija. Zaradi nekakšnega adrenalina so plačali za užitek sebi, kakor da gredo na safari na leve ali tigre. Sarajevčani so bili presenečeni, užaljeni, vedeli so seveda, da so bili štiri leta žrtve, toda da so nekateri iz zahodne Evrope nanje gledali kot na divjad na safariju … To je bilo zanje porazno spoznanje, žalitev, najnovejša žalitev, za katero so ravnokar izvedeli.« / Kako pa se je to dogajalo in kdaj? »Poskušal sem rekonstruirati, kako je stvar logistično potekala, začenši s Trstom prek Beograda in Pal do Sarajeva. Ocenjujem, da je na srbski strani sodelovalo približno 50 ljudi; če sodimo po načinu njihovega dela, so bili najverjetneje iz Službe državne varnosti in vojaške protiobveščevalne službe. Ti so imeli takšno infrastrukturo in možnost, da v BiH pripeljejo tujce brez nadzora, legitimacije in identifikacije. To je bil ozek krog ljudi iz srbskega obveščevalno-varnostnega sistema. Koliko lovcev je prihajalo enkrat, dvakrat ali trikrat, to je zelo težko oceniti. Morda bi to bolje vedel moj prikriti obveščevalni kolega iz filma, ki je, če se ne motim, povedal, da so 17-krat v Sarajevo prišli po trije ali štirje, torej, kolikor je njemu znano, približno 50 ljudi. To je v resnici uganka, ki je morda nikoli ne bomo rešili: koliko morilcev je prišlo v Sarajevo, ki so plačali, ob koncu tedna ubijali ljudi za adrenalin in se potem v ponedeljek vrnili domov v svoje službe in igrali normalne ljudi. Vse skupaj je zelo morbidno. Prihajali so približno od konca leta 1993 do aprila, maja, morda celo do sredine leta 1994, ko smo dobili informacijo, da je ta veriga prekinjena in da je kraj, od koder so iz Italije prihajali, nevtraliziran.«

Kdo je vedel za to

Pokazalo se je, da so poleg neposredno vpletenih – srbskih »lovskih čuvajev« in tujih lovcev – tudi nekateri tuji novinarji že med vojno vedeli za to početje, vendar so imeli nekakšen embargo na pisanje in obveščanje o tem. Zakaj? »Takšen je bil dogovor med tujimi novinarji in mednarodnimi silami, med Unproforjem in njimi, da jim v zameno omogočijo dostop do nekaterih drugih informacij in do fronte, če tema ostane skrita. In je ostala. Ko smo jih po premieri filma Sarajevo safari povprašali o tem, so povedali, da so ves čas vojne vedeli za to; da je to stara zadeva. Potem so se oglasili tudi kolegi iz Beograda in povedali, da so tudi oni vedeli za to; strelci so prihajali v Beograd, in preden so odšli v Sarajevo, so sedeli na Skadarliji, pili in govorili, da gredo na safari v Sarajevo. Kolege v Beogradu smo vprašali, kdo so bili ti ljudje, in približno so nam povedali, kdo so bili strelci. Na tem mestu moram končati, kajti informacijo, ki jo bom zadržal zase, bi raje predal italijanskim organom pregona in tožilstvu BiH.« (Vir: Urban Tarman, intervju z Edinom Subašićem na MMC RTV SLO)

Kaj je safari

Da ne bi bili krivični do turistov, ki hodijo v Afriko na turistični safari, povejmo, kaj ta beseda sploh pomeni. Arabska beseda safari je prvotno pomenila »potovanje po ekvatorialni vzhodni Afriki v karavani z nosači in tovornimi živalmi, z raziskovalnim in lovskim namenom. Danes safari pomeni odpravo oziroma skupinsko turistično potovanje zlasti po osrednji in vzhodni Afriki. Glavni namen safarija je lov oziroma fotografiranje in opazovanje velikih divjih živali v naravnem okolju.« (Wikipedija)