REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako židovska je v resnici ukrajinska vojna in kako jo iz ozadja usmerja vplivni židovski lobi, ki se mu klanja tudi Slovenija?

Kako židovska je v resnici ukrajinska vojna in kako jo iz ozadja usmerja vplivni židovski lobi, ki se mu klanja tudi Slovenija?Židovski lobi ima zelo pomembno vlogo pri odločanju v ZDA. Gre za redek primer, ko majhna država uspe pripraviti veliko, da v njenem imenu vodi njene vojne in deluje v njenem interesu. Tega se je potrebno zavedati tudi ob ukrajinski vojni. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno opozoril na zelo prefrigan način, s katerim zahodni politiki prikrivajo vzpon neonacizma v Ukrajini: »Zahodni kuratorji so na čelo sodobne Ukrajine postavili človeka, etničnega Žida z židovskimi koreninami, z židovskim poreklom, in na ta način po mojem mnenju prikrivajo protičloveško bistvo, ki je vgrajeno v temelj, v osnovo sodobne ukrajinske države.

Zaradi tega je celotna situacija izjemno gnusna, saj etnični Žid prikriva poveličevanje nacizma, prikriva tiste, ki so vodili holokavst v Ukrajini.

In to je pomenilo iztrebljanje milijona in pol ljudi.«

A to je verjetno le vrh ledene gore.

Ukrajinski nacistični zločinec iz druge svetovne vojne, ki ga v Ukrajini malikujejo kot junaka, medtem ko so številne ulice in trge poimenovali po njem in se to ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu (tvit zgoraj) sploh ne zdi sporno: Organizacija ukrajinskih nacionalistov Stepana Bandere (OUN) je bila antisemitska. OUN je razdeljevala literaturo, ki je pozivala k uničenju Židov. Banderov namestnik Yaroslav Stetsko je nacistom povedal, da OUN želi, da Nemčija hitro začne z iztrebljanjem ukrajinskih Židov. Banderove nacionalistične ukrajinske milice so nacistom pomagale ujeti in ubiti na tisoče ukrajinskih Židov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Philip M. Giraldi, izvršni direktor organizacije Svet za nacionalni interes je že pred nekaj leti izkusil, da je opozarjanje na vpletenost židovskega lobija v ameriško politiko lahko zelo nevarna.

Pred petimi leti je napisal članek z naslovom »Ameriški Židje poganjajo ameriške vojne.«

Izkazalo se je, da je to najbolj priljubljen prispevek, kar jih je kdaj napisal, za to pa je bil nagrajen tako, da ga je revija American Conservative nemudoma odpustila, čeprav je zanjo redno pisal štirinajst let.

Članek, ki ga v nadaljevanju povzemamo, je začel s kratkim opisom srečanja s podpornikom na protivojni konferenci.

»Starejši gospod je vprašal: 'Zakaj nihče nikoli ne govori iskreno o 600 kilogramov težki gorili v sobi?' Nihče ni omenil Izraela na tej konferenci in vsi vemo, da ameriški Židje z vsem svojim denarjem in močjo podpirajo vsako vojno na Bližnjem vzhodu za Netanjahuja. Ali jih ne bi morali začeti klicati na odgovornost in jim ne dovoliti, da pobegnejo?«

Družina Kagan
Ameriška družina Kagan, med njimi tudi sedanja državna podsekretarka ZDA v Bidnovi administraciji, znana tudi po stavku »Fu*k the EU!«: Vplivni nekonservativni Židje, ki vodijo tudi Evropsko unijo v pogubo. In vse, ki to razkrivajo takoj obtožijo antisemitizma... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V svojem članku je Giraldi poimenoval veliko posameznih Židov in židovskih skupin v ZDA, ki so vodile napad na Irak in se na tej poti ukvarjale tudi z Iranom. Uporabili so lažne obveščevalne podatke in odkrite laži, da bi dokazali svoj primer, in nikoli niso obravnavali osrednjega vprašanja, kako sta ti državi dejansko ogrožali Združene države ali njihove vitalne interese.

Uspelo jim je ZDA voditi k fiasku v Iraku, temu pa se je uprl le en Žid, ki je sodeloval pri tem procesu, Philip Zelikow, ki je v trenutku odkritosti priznal, da se je vojna v Iraku po njegovem mnenju vodila v interesu Izraela.

Povezave med izraelsko vlado in vplivnimi Židi v Pentagonu, Beli hiši, Svetu za nacionalno varnost in State Departmentu po 11. septembru 2001 so sicer zelo tesne.

»Pod predsednikom Georgeom W. Bushom je imelo osebje izraelskega veleposlaništva edinstven dostop do Pentagonove pisarne namestnika obrambnega sekretarja Paula Wolfowitza, pri čemer se ni bilo treba prijaviti ali predložiti nobenih varnostnih dovoljenj. To je bil močan pokazatelj posebnega statusa, ki ga je Izrael užival pri najvišjih Židih v Bushevi administraciji.

Prav tako je treba opozoriti, da je bil Urad za posebne načrte Douga Feitha vir lažnih informacij o 'orožju za množično uničevanje', ki jih je Busheva administracija uporabila za utemeljitev invazije na Irak, medtem ko so bile te informacije posredovane tudi neposredno podpredsedniku Dicku Cheneyju, ne da bi jih njegovi sodelavci posredovali morebitnim kritičnim analitikom.

Vodja štaba je bil 'Scooter' Libby. Wolfowitz, Feith in Libby so bili seveda Židje, tako kot mnogi v njihovem osebju, Feithov odnos z Izraelom pa je bil tako tesen, da je dejansko sodeloval v odvetniški pisarni, ki je imela podružnico v Jeruzalemu. Feith je bil tudi član upravnega odbora Judovskega inštituta za zadeve nacionalne varnosti (JINSA), ki je namenjen negovanju odnosov med ZDA in Izraelom,« opozarja Giraldi.

Žid Zelenski
Ironična fotomontaža Zelenskega in njegovih neonacistov, ki razkriva bistvo problema: »Vse je v redu, saj sem Žid!« Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Še več, trenutno so trije najvišji uradniki State Departmenta (Tony Blinken, Wendy Sherman in Victoria Nuland) vsi cionistični Judje.

Vodja ministrstva za domovinsko varnost, ki je na sledi domačim »terorističnim« disidentom, je prav tako Žid, prav tako generalni državni tožilec in vodja predsednikovega kabineta.

Zdi se, da njih in njihovega šefa Joeja Bidna sploh ne skrbi, da njihov trenutni klient - Ukrajina - ni demokracija.

Sedanja vlada v državi je prišla na oblast v Kijevu po državnem udaru leta 2014, ki ga je izvedlo ministrstvo za zunanje zadeve tedanjega predsednika Baracka Obame (spomnimo, podpredsednik v njegovi administraciji je bil Joe Biden), v katerega so investirali 5 milijard dolarjev.

Še več, trenutno so trije najvišji uradniki State Departmenta (Tony Blinken, Wendy Sherman in Victoria Nuland) vsi cionistični Judje.

Spremembo režima, izvedeno pod Barackom Obamo, je vodila vneta rusofobinja State Departmenta Victoria Nuland z nekaj pomoči globalista Georgea Sorosa.

Odstavila je demokratično izvoljenega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je bil na njeno grozo prijatelj Rusije.

Ukrajina je domnevno najrevnejša in najbolj skorumpirana država v Evropi, kar dokazuje saga o Hunterju Bidnu.

Sedanji predsednik Vladimir Zelenski, ki je Žid in trdi, da ima v svojem družinskem drevesu žrtve holokavsta, je nekdanji komik, ki je zmagal na volitvah leta 2019.

Zamenjal je predhodnega ukrajinskega predsednika prav tako židovskih korenin Petra Porošenka, potem ko je Zelenskega izdatno financiral in promoviral najbogatejši ukrajinski oligarh Igor Kolomojski, tudi sam Žid, ki je tudi izraelski državljan in je bil nedavno obtožen zlorabe 250 milijonov dolarjev. Kolomojski še vedno velja za mecena sedanjega predsednika Ukrajine.

K politikom lahko prištejemo še novinarje, ki so prav tako Židje in vedno radi navijajo za ameriške vojne.

To so Bret Stephens pri New York Timesu, Wolf Blitzer in Jake Tapper pri CNN-u ter Max Boot pri Washington Postu.

Rusija in njen predsednik Vladimir Putin sta njihova glavna tarča, kar pomeni, da ne gre več samo za Bližnji vzhod.

Dosežek neokonservativcev je brezmejna katastrofa, vendar je Biden svojo ekipo opremil z neokonservativci. Kot rezultat, Biden usmerja Ukrajino, ZDA in Evropsko unijo k novemu geopolitičnemu debaklu.

Na kocki je svetovni red, za vogalom se kuha tudi vojna s Kitajsko, zato so vložki sedaj zelo visoki in bolj nevarni kot napad na Irak, opozarja Giraldi.

Mnogi ameriški vladni in medijski Židje sovražijo Rusijo, čeprav so kot skupina imeli precejšnje koristi zaradi svoje vodilne vloge pri plenjenju nekdanje Sovjetske zveze, dokler ni prišel Vladimir Putin in jim to preprečil.

Mnogi Židje, zlasti mlajši, težko podpirajo politiko apartheida, ki jo vodi Izrael in nenehne vojne, ki jih brez posebej verodostojnega razloga sprožajo in bijejo tako demokratske kot republikanske stranke, ko so na oblasti v ZDA, kar je dobro, pristavi Giraldi.

Toda židovsko moč v Washingtonu in po ZDA je težko prezreti.

»Zanimivo pa je, da se razvija nekaj odpora. Židovska mirovna skupina Tikkun je nedavno objavila uničujoč članek Jeffreyja Sachsa o Židih, ki agitirajo za vojno. Z naslovom 'Ukrajina je najnovejša neokonservativna katastrofa' Sachs opisuje, kako je 'vojna v Ukrajini vrhunec 30-letnega projekta ameriškega neokonservativnega gibanja'.

Bidnova administracija je polna istih neokonservativcev, ki so zagovarjali ameriške vojne zoper Srbijo (1999), Afganistan (2001), Irak (2003), Sirijo (2011), Libijo (2011) in ki so naredili vse, da so izzvali rusko invazijo na Ukrajino.

Dosežek neokonservativcev je brezmejna katastrofa, vendar je Biden svojo ekipo opremil z neokonservativci. Kot rezultat, Biden usmerja Ukrajino, ZDA in Evropsko unijo k novemu geopolitičnemu debaklu,« opozarja Giraldi.

Tikkun pojasnjuje, kako se je »neokonsko gibanje pojavilo v sedemdesetih letih 20. stoletja okoli skupine javnih intelektualcev, med katerimi sta najvplivnejša politolog Leo Strauss z Univerze v Chicagu in klasik z univerze Yale Donald Kagan.

Voditelji neokonov so bili Norman Podhoretz, Irving Kristol, Paul Wolfowitz, Robert Kagan (sin Donalda Kagana), Frederick Kagan (tudi sin Donalda), Victoria Nuland (žena Roberta Kagana), Elliott Abrams in Kimberley Allen Kagan (žena Fredericka), poudarja Giraldi.

Lahko bi dodali, opozarja Giraldi, da Kimberley Kagan vodi Inštitut za preučevanje vojne, ki je pogosto navajan v medijih (zelo radi ga citirajo tudi slovenski!) in celo v Kongresu, tam pa ves čas pojasnjujejo, zakaj se ZDA morajo boriti proti Rusiji. Mnogi že dolgo priznavajo, da tako imenovani neokonservativni pogled na svet prežema posebna antipatija, usmerjena proti Rusiji.

Neokonservativci so močno preveč zastopani na najvišjih vladnih ravneh in, kot je omenjeno zgoraj, doda Giraldi, številni od njih vodijo State Department, medtem ko imajo tudi visoke položaje drugje v Bidnovi administraciji kot tudi v možganskih trustih zunanje politike, vključno z Richardom Haassom na vplivnem Svetu za zunanje zadeve.

Podobno so izrazito rusofobni ameriški in zahodni mediji, fundacije in družbena omrežja v nesorazmerno velikem deležu v lastništvu Židov.

Poleg tega je Ukrajina do neke mere zelo židovsko prepoznaven kraj. Židovski mediji v ZDA in drugod so Zelenskega zasuli s pohvalami in ga označevali kot pristnega »judovskega junaka«, sodobnega Makabejca, ki se upira zatiranju, ki bije boj Davida proti Goljatu.

Prodajajo se majice z njegovo podobo z napisom »Odpor proti tiranom faraona«, medtem ko večinoma ortodoksna judovska skupnost v New Yorku zbira milijone dolarjev za pomoč Ukrajini.

Židovska telegrafska agencija (JTA) poroča, da je »demografska raziskava iz leta 2020 ocenila, da je poleg 'jedrne' populacije 43.000 Židov približno 200.000 Ukrajincev tehnično upravičenih do izraelskega državljanstva, kar pomeni, da imajo prepoznavno judovsko poreklo. Evropski judovski kongres pravi, da bi ta številka lahko dosegla 400.000.«

»Če je to res, je to ena največjih judovskih skupnosti na svetu in vključuje vsaj 8000 Izraelcev, od katerih se jih je veliko vrnilo v Izrael,« pristavi Giraldi.

Obstaja še veliko drugih dokazov, da so ugledni Židje znotraj in zunaj ameriške administracije hujskali na vojno proti Rusiji s precejšnjim uspehom.

Ob tem pa se odkrito postavljajo na stran ukrajinskih neonacistov, naslednikov ideologije, v imenu katere je krute smrti umrlo več kot pet milijonov Židov.

In zdaj se borijo proti Rusom, ki so jih osvobajali iz Hitlerjevih koncentracijskih taborišč in zlomili režim, ki je izvedel holokavst.

Biden je sicer potrdil, da bodo ZDA v vojni Ukrajine proti Rusiji, dokler ne zmagajo.

Zaradi njihovih zatiralskih ciljev jim v boju zoper pravice Palestincev nič ni sveto, niti to, da se danes v Ukrajini borijo z ramo ob rami z nekdanjimi krvniki ali njihovimi ideološkimi nasledniki.

In vse to znova – za interese Izraela in njihovega zatiranja pravic Palestincev ter slabitve arabskih zaveznikov Palestine.

Prav to je namreč v ozadju vseh vojn ZDA proti državam na Bližnjem vzhodu, razkrivajo številni dokumenti, pričevanja in analize, opozarja Giraldi.

Tiste, ki to razkrivajo, pa vplivni židovski lobiji in njihovi plačanci, najpogosteje v obliki raznih NVO, naprimer organizacije ADL ali t. i. centrov za preverjanje dejstev - takoj obtožijo antisemitizma...

Zaradi njihovih zatiralskih ciljev jim v boju zoper pravice Palestincev nič ni sveto, niti to, da se danes v Ukrajini borijo z ramo ob rami z nekdanjimi krvniki ali njihovimi ideološkimi nasledniki.

In Slovenija?

Slovenske stranke, ki so še v času Cerarjeve vlade razpravljale v Državnem zboru o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino kot državo danes molčijo kot miške.

Slovenska zunanja politika se vodi brez hrbtenice, po diktatu iz Bruslja in Ovalne pisarne, Slovenija pa ima manj besede v zunanji politiki, kot jo je imela kot socialistična republika v nekdanji SFRJ.

Slovenska zunanja ministrica ne izpusti nobene priložnosti, da se ne bi priliznila avtokratu Zelenskemu, ki je izdal volivce, zamenjal svoj predvolilni politični program, se priklonil neonacistom in polovici svoje države prepovedal uporabo maternjega jezika ter dovolil bombardiranje civilistov v Donbasu.

Slovenske vlade pa režimu v Kijevu pomagajo celo z orožjem, na vladne zgradbe pa obešajo ukrajinske in izraelske zastave.

V posmeh vsem, ki so tudi v Sloveniji dali svoja življenja v boju proti nacifašizmu!

In Slovenija skupaj z EU ob zadnji ofenzivi Hamasa znova podpira izključno Tel Aviv, ki pa je s svojimi neprestanimi kršitvami mednarodnega prava in pravic Palestincev največji krivec za izbruh zadnje vojne Hamasa z Izraelom.

Prav bi bilo, da Slovenija obsodi Izrael, ne pa Palestince. Tako kot je to storil predsednik Kolumbije Gustavo Petro (tvit spodaj), ki grozi s prekinitvijo odnosov z Izraelom in ob poudarku, da njegova država ne podpira genocida. Če je Sloveniji Kolumbija morda predaleč, pa si lahko Golobova vlada vzame za zgled špansko ministrico za socialne pravice, ki predlaga vladi v Madridu, da Benjamina Netanjahuja pripelje pred Mednarodno sodišče za vojne zločine (tvit zgoraj).

Nenazadnje, prav bi bilo, da bi Slovenija priznala Palestino.

Če bi bila Slovenija suverena država, bi to morda lahko storila.

A take vlade Slovenija žal nima.

Ne sedanje in ne prejšnje vlade tega niso bile sposobne storiti.

Slovenski državljani res ne živijo v apartheidu kot Palestinci, a glede zunanje politike očitno nimajo nobene besede.

Slovenska vlada medtem še naprej podpira sporno politiko, ki gre le v korist izkoriščevalskemu in brutalnemu izraelskemu režimu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke