Sandi Češko. Foto: BoBo/Borut Živulović
Sandi Češko. Foto: BoBo/Borut Živulović
Sorodna novica Začetek stečaja Studia Moderna, upniki lahko terjatve prijavijo v roku treh mesecev

Junija letos je 44 zaposlenih Studia Moderna prejelo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Avgusta, ko je bil vložen predlog za stečaj družbe, so bili še vedno na plačilni listi, saj jim je tekel odpovedni rok. Še nekaj deset zaposlenih je poleti – ker niso prejemali plač – podalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsi ti so zdaj največji poraženci stečaja, piše v javnem pismu, ki ga je podpisalo nekaj članov 44-erice in številni drugi, ki so ga podprli anonimno.

Lastnika nekdanjega Studia Moderna obtožujejo, da javno laže o svoji skrbi za zaposlene in da si želi v medijih "ustvariti podobo poštenega lopova".

Odziv Sandija Češka

"Prejšnji teden smo vam korektno odgovorili glede pravic kupcev, ki so plačali za proizvode, ampak niso dobili blaga. Objavili ste samo delno in popačeno ter porogljivo informacijo, da ponujamo samo darilne bone. Preskočili pa ste, verjetno "pomotoma", bistvo, zapisano na spletni strani, da bo podjetje Valnadin vsem, ki so izdelke plačali, dostavilo izdelke in jim za težave ponudilo še darilni bon. Torej, pozabili ste obvestiti vaše gledalce in bralce, da bodo dobili vse, kar so plačali in poleg tega še darilni bon kot opravičilo za zamude in vse zapletljaje. S tem tudi niste pomagali kupcem, ki so izdelek plačali, da lahko pridejo do svojega izdelka. Zato vaših novih navedb ne bomo komentirali, počakali bomo na zaključek stečajnega postopka, ki bo vse tovrstne zadeve nazorno pojasnil in takrat bomo tudi na razpolago za komentarje."

Dobro je bilo poskrbljeno "za izbrano skupino ljudi"

Drži, da je bilo za del zaposlenih dobro poskrbljeno, nadaljujejo v pismu. To velja za skupino ljudi, ki so bili na dan stečaja še v delovnem razmerju – in ne v odpovednem roku. Ti so zdaj zaposleni v podjetju Valnadin v lasti Mateje Dolanc, sorodnice Češkove žene Livije Dolanc. V podpis so prejeli dve pogodbi. Prva je podjemna pogodba za delo do 15. novembra s honorarjem, ki pokrije razliko med predvidenim izplačilom iz državnega jamstvenega sklada in redno plačo. Druga pa je pogodba o rednem delovnem razmerju z začetkom 15. oktobra, po navedbah iz pisma za nedoločen čas in pod enakimi pogoji kot poprej v Studiu Moderna. Dobili so tudi navodilo kadrovske službe, naj prijavijo zamujeni plači za julij in avgust stečajni upraviteljici kot terjatev. "Za skupino izbranih oseb lahko rečemo, da se je poslovodstvo Studia Moderna zelo potrudilo," sporočajo v pismu.

Kako pa je s preostalimi 44 in še "nekaj deset" zaposlenimi povrhu? Poletje je bilo zelo težko, saj banke niso imele razumevanja in so tako morali odplačevati posojila maja, junija, julija, avgusta – ko so naposled z zamudo prejeli šele majsko plačo – in tudi septembra.

Povrhu so ugotovili, da niso upravičeni do izplačil iz Jamstvenega sklada Republike Slovenije, saj so te pravice namenjene samo tistim, ki jim delovno razmerje poteče zaradi stečaja. "Tako smo odkrili, da imamo v Sloveniji še eno sivo polje, morda še ene 'izbrisane", kljub temu da smo z zaposlenimi z odpovedmi iz poslovnega razloga znašli v enakem pravno-stvarnem položaju kot naši bivši kolegi. Na dan stečaja smo bili po večini še v odpovednih rokih in imamo zapadle terjatve iz naslova plač in odpravnin, a nam kljub temu Jamstveni sklad RS ne želi stopiti naproti," nadaljujejo avtorji pisma.

Vloga sklada je sicer v tem, da pokrije neizplačane plače za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, nadomestilo za neizkoriščen dopust in odpravnino.

Nekdanje vodstvo Studia Moderne so obtožili, da se je zavedalo neizbežnosti stečaja, kar da je razvidno tudi iz elektronske komunikacije tedanje direktorice Jane Umek, a da je kljub temu zavlačevalo z odločitvijo in tako prikrajšalo upnike za morebitno večjo stečajno maso. "Vodstvo je dobro poznalo situacijo in se je zavedalo upada prihodkov in dejstva, da so bile aktivnosti prodaje in nabave zalog drastično slabe že vsaj eno leto pred stečajem."

Kako? Del dohodkov Studia Moderne se je prek pogodb s hčerinskimi podjetji stekal in se namenjal za poplačilo delavcev na mednarodni ravni. Ne le to, vodstvo je na začetku leta 2023 prodalo edine štiri še dobičkonosne trge, torej Kosovo, Albanijo, Makedonijo in Črno goro, navajajo avtorji pisma.

Prijava prednostnih terjatev v stečajnem postopku Studia Moderna je jalovo upanje, piše v pismu. Mateja Dolanc jim je že 3. julija pisno sporočila, da "slovensko podjetje nima oprijemljivih sredstev, razen opreme v pisarnah, blaga v prodajalnah in dveh starih osebnih vozil". In tako se bodo morali sprijazniti, da ne bodo dobili zaostalih plač, regresa za letos, niti ne odpravnine.

Sorodna novica Stečaj Studia Moderna: Brez denarja ostali dobavitelji, zaposleni in kupci

Želijo si pozornosti specializiranega tožilstva

Zdaj upajo, da se bo stečajna upraviteljica Špela Turk zakopala v dokumentacijo in na primer našla elektronska sporočila, "kjer je razviden naklep poslovodstva in priznanje direktorice Studia Moderna, da je bila že dalj časa seznanjena z insolventnostjo in so s prijavo stečaja zavlačevali". Želijo si tudi, da bi specializirano državno tožilstvo v primeru našlo motiv za preiskovanje gospodarskega kriminala.

"Vsem bivšim sodelavcem želimo, da se nikoli ne znajdejo v našem položaju. Poslovodstvu,
lastnikoma Sandiju Češko, Liviji Dolanc in Mateji Dolanc pa, da bodo dobro spali na "novem"
Dormeu," še sporoča skupina zaposlenih.

Sorodna novica Drobnoprodajni del Studia Moderna v roke nemškega diskontnega prodajalca ležišč

Številni kupci ostali praznih rok

Sandi Češko je pred leti prodal Studio Moderna mednarodnim skladom, lani pa ga kupil nazaj. Skupina je bila takrat že v finančnih težavah. Težave podjetja so v javnost pricurljale v prvi polovici letošnjega leta, saj je Studio Moderna prodajal svoje blagovne znamke – te so šle pod švicarsko podjetje Dormeo poslovneža Darka Horvata – in prodajo na drobno – to je prevzel proizvajalec ležišč Matratzen Concord iz Nemčije, sicer v lasti kitajskega poslovneža. Češko je tedaj povedal, da so bili finančni izzivi iz preteklosti preveliki in da noben vlagatelj ni bil pripravljen pokriti 60-milijonske luknje. Podjetje je kljub temu do zadnjega dne nadaljevalo poslovanje in tako številne kupce, ki so že plačali izdelke, pričakovali garancijo in možnost vračila, pustilo praznih rok.

Po poročanju N1 bodo na seznamu upnikov poleg nekdanjih zaposlenih še dobavitelji in državne institucije, denimo finančna uprava. Stečajna upraviteljica Špela Turk je pred kratkim razpisala prvo dražbo za oddajo strežniške programske in strojne opreme.