Sončni kralj. Foto: Wikipedia
Sončni kralj. Foto: Wikipedia
Mlada kraljica Elizabeta II. Foto: EPA
Mlada kraljica Elizabeta II. Foto: EPA

Ludvik XIV. je vladal od leta 1643 do leta 1715 in velja za najdlje vladajočega monarha v zgodovini. Na prestol je prišel, ko je bil star štiri leta, a je do leta 1661 vladarske naloge kot prvi minister dejansko opravljal kardinal Mazarin. Sončni kralj, ki je dal zgraditi dvorec Versailles, je bil absolutistični vladar, znane so njegove besede "država, to sem jaz".

Francoski vladar je edini, ki je po dolžini časa, prebitega na prestolu, prehitel kraljico Elizabeto II. Ta je vladala 70 let in 214 dni. Letos je tako minilo 70 let, odkar je prevzela britansko krono – kraljica je postala 6. februarja 1952, takrat je imela 25 let. Da je njen oče kralj Jurij VI. umrl, je mlada princesa Elizabeta izvedela, ko je bila z možem Philipom na potovanju po Afriki. Takrat se je nemudoma vrnila iz Kenije in si za vladarsko ime izbrala Elizabeta II.

Na tretje mesto po dolžini vladanja v zgodovini se uvršča tajski kralj Bumibol Aduljadedž, ki je bil okronan pod imenom Rama IX. Vladal je od leta 1946 do leta 2016, ko je umrl v starosti 88 let. Njegova vladavina je trajala 70 let in 126 dni. Elizabeta II. ga je prehitela 12. junija letos.

Z desetim mestom se ponaša Elizabetina praprababica

Mesto nižje zaseda lihtenštajnski knez Johann II., znan tudi kot "dobri", ki je vladal med letoma 1858 in 1929. Njegova vladavina je trajala 70 let in 91 dni. Rekordno dolgo je vladal tudi 19. malajski sultan Kedaha Mohamed Dživa Zajnal Adilin II., ki je bil na prestolu med letoma 1710 in 1778. Potem ko je vladal skupno 68 let in 220 dni, še vedno velja, za do zdaj najdlje vladajočega malajskega vladarja v zgodovini Malezije.

Rama IX. Foto: EPA
Rama IX. Foto: EPA

Šesto mesto si je z 68 leti in 33 dnevi na čelu prislužil K'inich Janaab Pakal I., vladar majevske mestne države Palenque v pozno klasičnem obdobju predkolumbovske mezoameriške kronologije. Na prestol je sedel leta 615 in vladal do smrti leta 683. Dolgo je vladal tudi avstrijski cesar Franc Jožef, in sicer 67 let in 355 dni – od leta 1848 do leta 1916. Kmalu po njegovi smrti je Avstro-Ogrska razpadla.

Več kot šest desetletij je vladal tudi Chan Imix K'awiil, ki je bil dvanajsti vladar majevske mestne države Copán. Njegova vladavina je trajala 67 let in 130 dni, od leta 628 do 695.
Deveto mesto zaseda kralj Sicilije Ferdinand IV. Neapeljski. Bil je kralj dveh Sicilij od leta 1816 po obnovi kraljevine po zmagi v Napoleonovih vojnah. Na prestolu je preživel kar 65 let in 90 dni.

Elizabetina praprababica, britanska kraljica Viktorija, je bila na prestolu 63 let in 216 dni od leta 1837 do leta 1901, torej v času, ko je bil britanski imperij na vrhuncu moči. Njena vladavina je tako deseta najdaljša na svetu in druga najdaljša v zgodovini Združenega kraljestva. Njena prapravnukinja jo je po dolžini vladanja prehitela leta 2007.