Novinarji informativnega programa TV Slovenija in MMC-ja so v ponedeljek izvedli celodnevno opozorilno stavko, s čimer so opozorili na vse slabše razmere v javnem zavodu, šikaniranje zaposlenih in grožnje z disciplinskimi postopki. Stavki so se pridružili tudi drugi zaposleni na RTV Slovenija.

Med stavko je vodstvo RTV-ja močno poseglo v njihove pravice, med drugim v celoti prevzelo informativni program TV SLO in izvajalo cenzuro, so opozorili v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija. "Stavko smo zastavili na način, da ne objavljamo novih prispevkov na spletni strani www.rtvslo.si in teletekstu. Predvajane so bile ponovitve oddaj Dobro jutro, kviz Vem in Podjetno naprej. Na Radiu Slovenija, in sicer Prvi, Val 202 in ARS, je bilo poročanje o stavki del rednih programov in informativnih oddaj," so pojasnili v Koordinaciji.

Na dan stavke je nato po njihovih besedah delodajalec grobo posegel v pravice delavcev, saj je v celoti prevzel oddaje informativnega programa TV SLO, vključno z vsebinami, ki so jih stavkajoči, kljub stavki, dolžni posredovati javnosti. "S tem je vodstvo javnega zavoda preprečilo načrtovano izvedbo stavke, kot jo je zastavil stavkovni odbor, ki je po zakonu edini pristojen za organizacijo in izvedbo stavke," so pojasnili. Ob tem so dodali, da je delodajalec prav tako preprečil vse vsebine, ki so jih stavkajoči pripravili v informativnem programu v povezavi z izvedbo stavke.

Prav tako so poudarili, da je delodajalec pritiskal tudi prek direktorja TV SLO Uroša Urbanije. Ta je bil po navedbah stavkajočih od 11. ure prisoten v desku informativnega programa TV SLO in delavcem dajal navodila o pripravi konkretnih novinarskih vsebin. Stavkajoči so to označili za oviranje stavke in grob poseg v novinarsko in uredniško avtonomijo.

Opozorili so tudi na cenzuro, ki sta jo izvajala vodstvo in v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC-ju Igor Pirkovič, ki je večkrat umaknil naslovno vest o stavki na spletni strani rtvslo.si. "Poleg tega so nenapovedano in brez vsakršnega predhodnega opozorila po neposrednih navodilih generalnega direktorja dnevni urednici in novinarki MMC-ja odvzeli administratorske in uredniške pravice za urejanje prve strani portala rtvslo.si, kar je bil grob poseg v pravice zaposlenega, ki ga po našem mnenju lahko enačimo s prepovedjo vstopa na delovno mesto," so ob tem zapisali.

"Vsi zgoraj opisani posegi generalnega direktorja in drugih predstavnikov vodstva RTV-ja v način izvedbe stavke so nedopustni, pomenijo kršitev zakona o stavki ter omejevanje ustavne pravice delavk in delavcev do stavke," so opozorili.

O vseh kršitvah v povezavi z oviranjem stavke so in še bodo poročali inšpektorjem inšpektorata za delo.

Inšpekcijski nadzor na RTV-ju

Inšpektorat je prijave že začel preverjati. Generalni direktor RTV SLO Andrej Grah Whatmough je za STA potrdil, da je delovni inšpektorat opravljal nadzor med 11. in 16. uro. "Potek postopka je bil do sedaj korekten. Kar poglobljeno smo se pogovarjali o poteku strokovnega dne, predvsem tudi o tem, kako smo zagotovili delovni proces, medtem ko je del zaposlenih stavkal, del pa ne," je dejal.

Grah Whatmough je prepričan, da direktor TV SLO Uroš Urbanija na dan stavke ni posegal v program, kar so mu očitali stavkajoči. "Je pa dejstvo, da je stavkovni dan malo poseben dan in kakor sem seznanjen, je odgovorna urednica prosila direktorja, da se pojavi v desku in da razloži, kako je z delovnim procesom v okoliščinah, ko del programa stavka, del sodelavcev pa želi delati in dela."

Po njegovih besedah sta bili v desku Televizije Slovenija v ponedeljek prisotni tudi odvetnici, zastopnici stavkovnega odbora. "In je povsem normalno, da se takih sestankov udeleži tudi predstavnik vodstva RTV SLO," meni generalni direktor. Grah Whatmough zato ne razmišlja, da bi Urbanijo odstavil z mesta direktorja televizije.

Drži pa, da je v. d. urednika uredništva za nove medije (MMC) Igor Pirkovič v ponedeljek s spletne strani MMC-ja umikal novico o stavki. "Tukaj je prišlo do konflikta znotraj redakcije in kot hierarhično nadrejeni se je odločil, tudi – kakor sem seznanjen – po posvetu z odgovorno urednico, da poseže v portal in zagotovi, da je tisto, kar je bilo včeraj objavljeno na MMC-ju, kolikor je mogoče v skladu s poklicnimi in novinarskimi standardi," je povedal.

Na očitke stavkajočih, da je vodstvo RTV SLO posegalo v stavko, Grah Whatmough odgovarja, da stavka ne pomeni, da se v tistem času suspendira vloga in odgovornost odgovornih urednikov in v tem času tudi stavkovni odbor ne prevzame vloge odgovornega urednika.

"Stavkovni odbor govori za stavkajoči del zaposlenih in ti so včeraj napovedali, da ne bodo delali, da bo v določenih oddajah tema. Vodstvo televizije pa je zagotovilo, da se je program relativno neokrnjeno izvedel z ljudmi, ki so delali, z zaposlenimi, ki niso stavkali," je dejal.

Nadaljevanje stavkovnih pogajanj po njegovih navedbah sledi naslednji petek. Ob tem pa obžaluje, da je stavkovni odbor zavrnil mediacijo. Sam se je iz pogajanj umaknil, ker je presodil, "da ne vodijo nikamor".

Koalicija opustila idejo o odpoklicu programskih svetnikov RTV Slovenija

Vodje poslanskih skupin Gibanja Svoboda Borut Sajovic, SD-ja Jani Prednik in Levice Matej Tašner Vatovec so medtem v izjavi za medije poudarili, da se koalicijski partnerji oddaj, namenjenih razpravi o stanju na Radioteleviziji Slovenija in noveli zakona o RTV Slovenija, med zbiranjem podpisov za razpis zakonodajnega referenduma ne bodo udeležili, saj da ne želijo sodelovati pri zlorabi javnega servisa za (pred)referendumsko kampanjo.

V SDS-u namreč še niso zbrali potrebnih 40.000 podpisov, ki jih sicer zbirajo za tri svoje referendumske predloge. Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je povedala, da so prepričani, da jih bodo zbrali do roka, ki se izteče 5. oktobra. Kdaj bi lahko ob zadostnem številu zbranih podpisov izvedli naštete referendume, še vedno ni znano.

V koaliciji so prepričani, da bi bilo nujno, da novela zakona o RTV SLO čim prej zaživi. Sajovic je opozoril, da ne držijo zavajanja, da novela zakona prinaša višanje RTV-prispevka. V vmesnem času so tehtali tudi idejo o odpoklicu programskih svetnikov RTV Slovenija, a pravijo, da si takšne poteze ne morejo privoščiti, saj bi ravnali v nasprotju z zakonodajo. "Čeprav bi bilo to ta trenutek mogoče videti kot ena od možnih rešitev, bi bil to vprašljiv, neodgovoren tek na kratke proge," je dejal Sajovic.

So pa vodje poslanskih skupin koalicije izrazili podporo zaposlenim, ki so v ponedeljek stavkovne dejavnosti zaostrili s celodnevno stavko. Prednik je poudaril, da je javni RTV eden izmed najpomembnejših medijev v državi, ki mora ostati neodvisen. "Na žalost lahko ugotovimo tudi to, da je pretekla vlada želela le razgradnjo javnega zdravstvenega in šolskega sistema, želi pa tudi razgradnjo javnega RTV-servisa, in tu bo koalicija naredila vse, da se to ne bo zgodilo," je napovedal.

V Levici so hkrati izrazili še ostro nasprotovanje "posegom v uredniško avtonomijo in zlorabi javnega servisa, ki bi moral služiti vsem nepristransko, trenutno pa je zelo jasno nakazano, da želi aktualno vodstvo televizije predvsem proizvajati eno vrsto resnice". Po Vatovčevih besedah je tudi jasno, komu ni v interesu, da novela zakona o RTV Slovenija, ki po prepričanju koalicije prinaša depolitizacijo javnega zavoda in bo vrnil glas predvsem zaposlenim, avtonomnim novinarjem, ne zaživi.

V Bruslju pozorno spremljajo razmere

Na stavko novinarjev RTV Slovenija so se odzvali tudi v Evropski komisiji. Podpirajo odločitev slovenske vlade, da s spremembami zakona o RTV-ju nujno obravnava pereče vprašanje upravljanja javnega zavoda.

"Javni mediji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih in nepristranskih informacij, vendar pa so lahko zaradi svojega statusa in načina delovanja tudi posebej izpostavljeni tveganju za vmešavanje in politično vplivanje," je sporočil tiskovni predstavnik komisije, pristojen za vladavino prava, Christian Wigand.

Na to je Bruselj opozoril tudi v julija objavljenem letnem poročilu o vladavini prava. Sloveniji je komisija priporočila "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev".

Iz Bruslja so še sporočili, da bodo tako razmere na RTV Slovenija kot tudi položaj medijev v Sloveniji še naprej pozorno spremljali.