Od zaposlenih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo prejeli opozorila, da jih sedanje vodstvo (generalni direktor je dr. Branko Gabrovec, strokovni direktor pa dr. Ivan Eržen) vse bolj zasipa z nesmiselnimi birokratskimi opravili, ki jim jemljejo čas in energijo za strokovno delo – skrb za javno zdravje. Pravijo, da imajo ogromno obveznosti izpolnjevanja raznih formularjev, delovnih evidenc, tabel, veliko od teh stvari pa je tudi skreganih z zdravo pametjo.
Tovrstne »administrativne zahteve« naj bi se posebej povečale v času dr. Gabrovca. Poudarek naj bi se dajal formi in ne vsebini, za kar je NIJZ sploh namenjen. Strokovnjakom (gre za zdravnike, sanitarne inženirje, biologe, kemike, živilske tehnologe, psihologe…) se zdi, kot da se NIJZ preobraža v nek državni birokratski organ, ne pa da je institucija, ki skrbi za javno zdravje. Dodajajo, da je recimo na Nacionalno konferenco javnega zdravja, ki je bila 3. in 4. oktobra letos v Portorožu, odšlo veliko ljudi iz administracije NIJZ, čeprav je bila konferenca v prvi vrsti namenjena zgoraj omenjenim strokovnjakom.
Na NIJZ smo tako vprašali, koliko njihovih zaposlenih se je udeležilo te konference? Koliko od teh je iz upravne sfere delovanja NIJZ kot državnega javnega zavoda? Pojasnjujejo, da je NIJZ konferenco organiziral ob stoti obletnici javnega zdravja v Sloveniji, naslov je bil Zdravje kot vir blaginje. Udeležilo se je je okoli 250 ljudi - vključno s predstavniki Inštituta javnega zdravja Črna gora, Republike Severne Makedonije, Hrvaške ter Federacije Bosne in Hercegovine.
Udeležba zaposlenih na NIJZ je bila določena proporcionalno glede na število zaposlenih v posamezni organizacijski enoti. Skupaj jih je sodelovalo okoli 180 zaposlenih, »pri čemer so bili številni sodelavci vpeti v organizacijski del konference, velika večina pa je sodelovala tudi aktivno, kar je razvidno tudi iz zbornika prispevkov.« Naši viri razkrivajo precej drugačno zgodbo. Recimo mlajše sodelavke s Centra za zdravstveno ekologijo sprva sploh niso vedele, da konferenca bo!? Izvedele pa niso od vodstva.
NIJZ se je sicer v času epidemije covid izredno kadrovsko okrepil. Na začetku decembra 2018. je bilo skupaj zaposlenih 497 oseb, zdaj že 621. Pri tem iz zavoda sporočajo, da je bilo v sektorju za splošne zadeve konec leta 2018 zaposlenih 16 oseb, konec tega leta jih bo 20.
Kako v vodstvu komentirajo navedbe, da naj bi se strokovnjake preveč obremenjevalo z birokracijo povezano z njihovim delom? Pravijo, da so zelo razvejana organizacija, ki deluje na različnih lokacijah – samo v Ljubljani deluje na šestih različnih lokacijah, prav tako v vseh devetih zdravstvenih regijah. »Zaradi tega in tudi zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev smo zavezani k upoštevanju standardov kakovosti, kar v določeni meri pomeni tudi formalizacijo določenih delovnih procesov in postopkov, po drugi strani pa boljši pregled nad delovanjem in poslovanjem ter enakost obravnave za vse zaposlene na NIJZ. Za zdaj nismo zaznali, da bi imeli zaposleni občutek preobremenjenosti z birokratskimi postopki znotraj delovne organizacije.«
A poznavalci ocenjujejo, da je obravnava zaposlenih izrazito neenaka. Obstajajo »eni« in »drugi«. Prvi so privilegirani, drugi pa zapostavljeni in prefinjeno šikanirani. Pritožujejo se številni, a se bojijo javno. Ugotavljajo še, da predstojnike predlaga strokovni direktor »in so skoraj po pravilu ubogljivi in ubogljivi. Samocenzura je ena od karakteristik NIJZ kadra.«