Biden je Macronu priredil prvi državniški obisk svojega mandata, ki se je začel z veličastnim sprejemom pred Belo hišo in se bo sklenil zvečer z državniško večerjo. Foto: Reuters
Biden je Macronu priredil prvi državniški obisk svojega mandata, ki se je začel z veličastnim sprejemom pred Belo hišo in se bo sklenil zvečer z državniško večerjo. Foto: Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je v Beli hiši gostil francoskega predsednika, ki je na državniškem obisku v ZDA. Na dvostranskih pogovorih sta največ časa namenila ruski vojni v Ukrajini in trgovinskemu sporu med ZDA in Evropsko unijo.

V EU-ju je veliko nejevolje sprožil ameriški protiinflacijski zakon, ki predvideva subvencije in davčne olajšave kot spodbudo domačim projektom obnovljive energije in tudi proizvodnji polprevodnikov.

Bruselj trdi, da gre za nepošteno prakso, saj ZDA s subvencijami ustvarjajo prijaznejše poslovno okolje in s tem preusmerjajo industrijo in trgovanje iz EU-ja, kar predstavlja grožnjo evropski industriji.

Biden je na novinarski konferenci z Macronom dejal, da spodbude domači proizvodnji niso nikoli bile namenjene izključevanju evropskih zaveznic in bi jih bilo mogoče prilagoditi.

Kot je dejal, so v zakonu mogoči popravki, ki lahko bistveno olajšajo sodelovanje evropskih držav ali omogočijo njihovo samostojnost.

Ameriški predsednik je sicer dejal, da se ne bo opravičeval za spodbujanje ameriške industrije osnovnih dobrin, a vseeno pojasnil, da tako obsežna zakonodaja pogosto zahteva popravke, s katerimi se odpravijo nenamerne posledice.

"Še naprej bomo ustvarjali delovna mesta v proizvodnji v Ameriki, vendar ne na račun Evrope," je zatrdil Biden in zagotovil, da sta se z Macronom dogovorila, da se bodo glede zelenega gospodarstva uskladili med ZDA in Evropo.

"Dogovorila sva se, da se bomo dogovorili o praktičnih korakih za usklajevanje naših pristopov, da lahko potem utrdimo in zavarujemo oskrbovalne verige, predelovalno industrijo in inovacije na obeh straneh Atlantika," je dejal Biden.

Sorodna novica Politico: Evropa obtožuje ZDA okoriščanja z vojno v Ukrajini

Macron je potrdil, da so se dogovorili za ponovno uskladitev pristopov. Kaj natančno to pomeni oziroma kako bodo evropska podjetja na boljšem, še ni jasno. "Strinjali smo se, da bomo sinhronizirali naše pristope in naše agende za vlaganja v kritične industrije. Polprevodniki, baterije, vodik," je povedal Macron.

Francoski predsednik je še pred sprejemom v Beli hiši v sredo med obiskom sedeža vesoljske agencije Nasa dejal, da Bidnovi načrti glede zelenega gospodarstva ubijajo delovna mesta v Evropi. Macron je zahteval koordinacijo in je to, kot kaže izjava obeh voditeljev, tudi dosegel, čeprav podrobnosti še niso jasne.

Ameriški protiinflacijski zakon (IRA) je del zakonodaje za boj proti podnebnim spremembam in predvideva več kot 430 milijard dolarjev vlaganj, od tega 370 milijard za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030.

Nekatere naložbe so v obliki davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v čisto energijo, na voljo pa so tudi znatne subvencije za v ZDA proizvedena električna vozila in baterije ter domače projekte obnovljive energije.

Kot poroča portal EurActiv, je ena od takih subvencij 7500 dolarjev za gospodinjstva, ki kupujejo v ZDA izdelana električna vozila, medtem ko so na voljo tudi ugodnosti proizvajalcem vetrnih turbin in sončnih kolektorjev, ki uporabljajo ameriško jeklo.

Predsednika sta obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini, dokler bo ta potrebna. Foto: Reuters
Predsednika sta obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini, dokler bo ta potrebna. Foto: Reuters

"Bratje v orožju"

Glede Ukrajine sta zagotovila, da ji ZDA in Francija stojijo ob strani, ob tem pa zatrdila, da bo morala Rusija odgovarjati za vojne zločine.

Macron je pozval k začetku pogajanj med Moskvo in Kijevom, medtem ko je Biden na novinarski konferenci dejal, da je pripravljen na pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če si ta resnično želi konca vojne, ki jo je sprožil. "Doslej take pripravljenosti še ni pokazal," je dejal Biden.

Predsednika sta izrekla tudi pohvalo pogumnim protestnikom v Iranu, kjer ljudje množično protestirajo proti režimu po smrti Iranke v zaporu, ki jo je aretirala ekstremistična verska policija.

Glede Kitajske sta se dogovorila o nadaljnjem usklajevanju odnosa do države, ki predstavlja izziv svetovnemu redu na osnovi pravil, med kar spadata spoštovanje človekovih pravic in boj proti podnebnim spremembam.

Macron je že ob prihodu v Belo hišo dejal, da morajo z Američani znova postati "bratje v orožju" glede svetovnih izzivov. Biden je Macrona sprejel kot voditelja najstarejše zaveznice ZDA, deloma pa ga je počastil s prvim državniškim obiskom tudi zaradi novega zavezništva med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo v Tihem oceanu, kjer je Francija izgubila dogovorjeno prodajo podmornic Avstraliji.