Četrtek, 19. 10. 2023, 9.12
4 mesece, 2 tedna
S pametno uro pametno na maraton
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Med treningom pametna ura beleži našo razdaljo in vzpone, z merilnikom srčnega utripa pa tudi vložen napor.
Večina novejših pametnih ur ima kup funkcionalnosti za šport, mnoge so k temu celo primarno usmerjene.
Tako merijo srčni utrip, s povezavo z navigacijskimi sateliti spremljajo lokacijo in z barometrom določajo višino ter zračni pritisk. S temi podatki si lahko izdatno pomagamo pri športnih aktivnostih in tekmah, tudi maratonih.
Med treningom pametna ura beleži našo razdaljo in vzpone, z merilnikom srčnega utripa pa tudi vložen napor. Te podatke lahko analiziramo po prihodu v cilj, nekateri pa nam lahko koristijo že med aktivnostjo. Pri teku so ključni denimo pretečeni čas in razdalja, tempo in srčni utrip, saj iz njih lahko ugotovimo, kako dolgo še potrebujemo do cilja in koliko napora smo že vložili. Večina ur sicer ponuja še izobilje drugih podatkov, od porabljenih kalorij, do višinskih metrov, raznih merilnikov napora, dolžine korakov, tekaške kadence in kar je še tega.
Preprečimo poplavo podatkov
A v poplavi podatkov se lahko hitro izgubimo, na naporni tekmi kot je maraton, pa nam to lahko povzroči nepotreben stres in preglavice. Zato je pomembno, da si pred štartom uredimo podatkovne zaslone, tj. izberemo podatke, ki jih želimo videti med aktivnostjo. Pri Garminovih urah si lahko denimo izberemo število različnih podatkovnih polj na zaslonu, na voljo pa imamo več zaslonov. Odločitev za število polj in zaslonov je na uporabniku, upoštevati pa je treba tudi velikost ure. Tako lahko denimo Fenix 7 X Pro na 51-mm zaslonu prikaže bistveno več informacij bolj razločno kot Venu 3S na 41-mm zaslonu.
Pri večini ur je tako na osnovnem zaslonu smiselno imeti tri ali štiri podatkovna polja in za večino uporabnikov so to srčni utrip, pretečena razdalja, tempo in pretečeni čas. Če so polja premajhna, je težko razbrati številke, zato se je bolje odločiti za kako polje manj, da lahko vidimo podatke že, ko na hitro ošvrknemo zaslon. Pomembno si je tudi nastaviti obvestila, saj ne želimo, da nas zmoti prav vsaka posodobitev statusa prijateljev na Facebooku in Instagramu, vseeno pa je dobro obdržati prikaz obvestil za klice in sporočila SMS. Večina pametnih ur omogoča nastavitev tovrstnih prioritet.
Vse več pametnih in športnih ur omogoča tudi predvajanje glasbe ali podkastov neposredno iz ure. Mnogi tekači so na to spremljavo navajeni, a je treba upoštevati, da precej izprazni baterijo, zato je dobro najprej preveriti, če ura zdrži celoten maraton, ki lahko traja 4 do 5 ur, vsekakor pa pred štartom napolniti baterijo – tako ure, kot tudi brezžičnih slušalk. Poleg tega je za naporne tekme, kar maraton vsekakor je, zelo priporočljivo s seboj imeti tudi telefon, saj lahko v primeru težav pokličemo pomoč. Pri ultramaratonih, sploh tistih po brezpotjih, je mobitel iz tega razloga tudi del obvezne opreme.
Eno bolj zanimivih in uporabnih funkcionalnosti je PacePro in jo najdemo na Garminovih urah serij Instinct, Fenix. PacePro omogoča načrtovanje celotnega maratona ali kateregakoli drugega teka. Z uporabo datoteke z zemljevidom proge lahko določimo načrtovani čas v cilju, aplikacija pa nam razdeli progo v kilometrske segmente in določi tempo. Te nastavitve lahko prilagajamo, tako da denimo imamo počasnejši tek pri štartu in hitrejšega proti cilju, ali pa prilagodimo tempo glede na vzpon. No, slednje je namenjeno predvsem ultra trail preizkušnjam in nekoliko manj pri skoraj povsem ravninskem Ljubljanskem maratonu.
Datoteko z zemljevidom proge v zapisu .GPX praviloma najdemo na spletni strani dogodka (tukaj je denimo za 27. Ljubljanski maraton) in jo prenesemo v telefon, nato pa jo odpremo v programu Garmin Connect (v iPhonu to pomeni, da jo moramo »poslati« tja, torej uporabiti funkcijo Send to). Program takoj prepozna, da gre za novo progo in nas pozove, naj najprej izberemo vrsto (tek/trail/hike/kolesarska proga …), nato pa jo poimenujemo. Ko progo shranimo, v Garmin Connect izberemo More/Training&Planning/PacePro Pacing Strategies, nato pa Create PacePro Strategy. Takrat izberemo progo, nato pa želeni čas ali tempo in to je vse. Če želimo, lahko še prilagajamo posamezne nastavitve, ampak na ravninskem teku bo to dovolj.
Na štartu namesto običajnega merjenja aktivnosti izberemo PacePro in ta se odpre v dodatnem podatkovnem oknu, kjer prikazuje, koliko časa že tečemo ter koliko smo v prednosti oziroma zaostanku glede na zastavljeni cilj. To je lahko še posebej koristno, če v začetku pretiravamo, kar se na tekmah rado zgodi, saj lahko še pravočasno upočasnimo, da nam ne bi zmanjkalo zagona v drugi polovici. Po drugi strani pa je pri opozorilih o prepočasnem tempu najpomembneje poslušati svoje telo in preceniti, ali morda nismo nastavili preveč optimističnega ciljnega časa. Seveda pa je s temi podatki bistveno lažje dognati, ali je želeni cilj izvedljiv in koliko dodatnega napora bo treba vložiti na vsakem kilometru, če ga želimo doseči.
Proizvajalci pametnih in športnih ur ponujajo vse več podobnih naprednih funkcionalnosti, ki lahko izdatno pomagajo tekačem, pohodnikom, kolesarjem in drugim športnikom pri aktivnostih. Mnoge ure so polne funkcionalnosti, ki jih večina uporabnikov v pogosto natrpanih uporabniških vmesnikih morda niti ne odkrije, čeprav bi jim bile koristne. Zato priporočamo, da spremljate naše Teste na dlani in da tudi sami čim bolj podrobno preizkusite svoje pametne ure.
