Grah Whatmough je po poročanju radia dejal, da je Urbanijo imenoval, ker je slednji dobil predhodno soglasje programskega sveta zavoda k imenovanju za štiriletni mandat in da glede na to kakšne izbire pravzaprav ni imel. V zvezi z odločnim nasprotovanjem novinarjev na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) proti imenovanju Urbanije pa je dejal: "To nasprotovanje nima neke realne osnove." Izrazil je prepričanje, da bo novi direktor televizije opravljal svoje delo strokovno oziroma tako, kot mora. "Če je pač v preteklosti opravljal drugačne naloge na drugi funkciji, verjamem, da bo svoje zdajšnje delo kot profesionalec opravljal tako, kot mora: strokovno, profesionalno in neodvisno," je poudaril.
Urbanija pa je po navedbah radia kot enega svojih prvih ukrepov navedel ureditev odnosov in vzpostavitev ustrezne komunikacije med zaposlenimi. Kakršno koli medsebojno obračunavanje, žaljenje preko družbenih omrežij in sovražni govor vidi kot nedopustne in nesprejemljive in na tej točki je treba po njegovem mnenju začeti delo. Za časnik Delo pa je Urbanija dejal, da bo njegov mandat daljši kot samo "pet dni" - prepričan je, da spremembe, ki bi jih na RTVS uvedel novi zakon, ki ga je minuli teden izglasovala koalicija, ne bodo tako kmalu sprejete.
Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS je medtem v petek po napovedi generalnega direktorja, da bo na mesto direktorja Televizije Slovenija (TVS) imenoval Urbanijo, ocenila, da to imenovanje vnaša v javni medij dodaten nemir. Poleg tega glede na zgodovino delovanja Urbanije pomeni zaostrovanje odnosov z uredništvi na televiziji in tveganje za pritiske na posamezne novinarje in urednike ter posege v novinarsko in uredniško avtonomijo, je zapisala predsednica koordinacije in vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Koordinacija je namreč maja začela stavko, s katero med drugim zahteva novinarsko avtonomijo in socialni dialog.
Če bo Urbanija kot direktor TVS na delodajalski strani sodeloval v pogajanjih za sklenitev stavkovnega sporazuma s sindikalno stranjo, bo to po njenih navedbah jasno znamenje, da si generalni direktor ne želi uspešnega zaključka pogajanj. O reševanju ključne stavkovne zahteve, ki je uredniška in novinarska avtonomija, se namreč težko pogaja nekdo, ki poklicni kodeks in standarde instrumentalizira v politične namene, je poudarila.
Sindikalna pogajalska stran je zato delodajalca posvarila, da ne namerava deliti odgovornosti za morebitni neuspeh pogajanj. Pač pa bo stavkovnemu odboru predlagala, naj pretehta smiselnost nadaljevanja pogajanj, če jih bo delodajalska stran ovirala z imenovanji pogajalcev, ki so "dokazano nekompetentni in namesto reševanja konfliktov te poglabljajo".
Novinarsko stavko bodo nadaljevali, saj za njeno prekinitev ni razlogov, so napovedali. Stavkovni odbor pa bo odločil o nadaljnjih stavkovnih aktivnostih.