English Podjetja Startupi 30.11.2020 21:00

Letos 11 zlatih priznanj za najboljše inovacije

Ljubljana, 30. novembra - GZS je v okviru Dneva inovativnosti danes 18. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Podelili so 11 zlatih, 24 srebrnih in pet bronastih priznanj, dve priznanji za mlado podjetje, eno posebno priznanje za inovacijski izziv ter eno za najboljšo inovacijo po izboru javnosti.

Ljubljana. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Udeležence dogodka, ki je zaradi epidemioloških razmer letos potekal virtualno, je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je gospodarstvo in kreativni sektor označil za stebra družbenega napredka. Ključ je po njegovih besedah v njunem povezovanju.

"V vključevanju tistega, kar je na prvi pogled videti nepovezljivo. Tistega, kar ni nujno tržno, vendar je potrebno za večjo produktivnost in uspešen preboj. Temeljna konkurenčna prednost vsakega podjetja namreč izvira iz inovativnega in kreativnega pristopa," je poudaril.

Vloga ustvarjalnih poklicev v družbi in gospodarstvu je po njegovih besedah edinstvena. Kulturni in kreativni sektor nimata vpliva zgolj na izboljšanje življenj posameznikov in njihove blaginje, temveč vplivata tudi na preoblikovanje skupnosti, ob tem pa ustvarjata rast in delovna mesta.

"Kreativni in kulturni sektor poleg izjemne nematerialne vrednosti ustvarja skoraj 5,5 odstotka bruto dodane vrednosti Evropske unije. Predvsem v mikro in malih podjetjih, kar je značilno tudi za našo državo," je dejal.

Opozoril je, da v Sloveniji potenciali sodelovanja gospodarstva s kulturnim in kreativnim sektorjem ostajajo v precejšnji meri neizkoriščeni. Ob vključevanju v redne procese gospodarskih podjetij sta lahko kultura in kreativnost po njegovih besedah inovacijsko gonilo in pomoč pri iskanju kreativnih rešitev.

Danes nagrajene inovacije so po Pahorjevih besedah dokaz, da Slovenija zmore svoje znanje, ideje in kreativnost preliti v svetovno primerljive inovacije. "Nobenih razlogov ni, da bi Slovenci zaostajali za drugimi narodi. Čeprav smo majhna država, lahko s svojo pametjo, inovativnostjo in vztrajnostjo ne samo tekmujemo, temveč sodelujemo in zmagujemo," je še poudaril.

Zlata priznanja so letos prejeli BIA Separations za razvoj procesa čiščenja genskega zdravila zolgensma za zdravljenje oseb s spinalno mišično atrofijo in klinično diagnozo bolezni tipa 1 ali oseb s to boleznijo z do tremi kopijami SMN2 gena, družbi Domel in Podkrižnik za razvoj centralnega pogona za električno kolo, Incom za izdelek Leone Rose cone, Krka za nadomestno zdravilo s trojno kombinacijo učinkovin za zdravljenje hipertenzije ter Lek za nove kapsule takrolimus s podaljšanim sproščanjem za sodobno imunosupresivno zdravljenje bolnikov s presajenimi organi.

Zlata priznanja so si prislužili tudi Modularis TEH za multifunkcionalno modularno hidravlično prijemalo s sinhronim in asinhronim prijemanjem, Pharsol za orodje za lažje, hitrejše in varnejše premikanje zamrznjenih kriovial, Roto za čoln, izdelan po postopku tehnologije rotoliv, Tik za urinski kateter s hidrofilnim nanosom in vodno vrečko, TPV Automotive za univerzalno robotsko "bin picking" celico ter Weiler Abrasives za rezalne in brusne plošče za ultimativni sistem hitre menjave x-lock.

Prejemnika posebnih nacionalnih priznanj za mlado podjetje sta Deltahub za ergonomski podstavek za zapestje in GO4GOAL za inteligentno zasnovane športne nogavice. Posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv, ki je bil letos sodelovanje kulturno-kreativnih industrij in gospodarstva, pa je šlo v roke Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje in Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje za instalacijo Slikanje z mislimi.

Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 43 najboljših inovacij iz vse Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti. Letos je to postala toplotna črpalka adapt podjetja Kronoterm.

Kot je poudaril predsednik GZS Boštjan Gorjup, skoraj tretjina inovacij letos prihaja iz mikro in malih podjetij, od tega pet s strani mladih inovativnih startupov. Predvsem pri mlajših inovatorjih je opaziti velik poudarek na inovacijah, ki temeljijo na poenostavitvi že obstoječih podobnih rešitev, kar izhaja iz sodobnih pristopov inoviranja na osnovi uporabniške izkušnje.

Takšni pristopi so po Gorjupovih besedah dobrodošli tudi v marsikateri veliki korporaciji, priložnosti za razvoj pa so gotovo v inoviranju poslovnih modelov in storitvizaciji, saj smo še vedno zelo usmerjeni v inoviranje izdelkov. "Ravno zato bomo morali v prihodnjem obdobju veliko pozornost posvetiti ozaveščanju in učenju o različnih vrstah inovacij ter predvsem inoviranju poslovnih modelov," je dejal.

Podelitev priznanj je predstavljala zaključek današnjega skupnega dogodka, v katerega sta se povezala konferenca Simptomi kreativnosti in Dan inovativnosti. Mednarodni spletni konferenci je prisluhnilo več kot 800 udeležencev iz več kot 50 držav.