Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pirati imajo na voljo le še slab teden dni, da zberejo 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ, s katerim predlagajo omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata. Prejšnji teden, ko so pojasnili, da so zbrali približno dve tretjini potrebnih glasov, se jim je pri zbiranju podpisov pridružila tudi koalicijska stranka Levica, ki se zavzema za isti cilj.

Preostale parlamentarne stranke so bolj zadržane ali pa omejitve županskih mandatov ne podpirajo. Kot navajajo Pirati, NSi in SDS predlogu nasprotujeta. Največja koalicijska stranka Svoboda pa predloga še vedno ni obravnavala, medtem ko v SD-ju "podpirajo razpravo".

Pirati kot glavni cilj tega zakonskega predloga omenjajo zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalni ravni ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov. Problematičnost “večnih županov” v Sloveniji je, kot poudarjajo, po zadnjih lokalnih volitvah izpostavil tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope.

Omejitev županskih mandatov, kot še navajajo Pirati, poznajo v Italiji in na Portugalskem, medtem ko na Poljskem in Slovaškem poznajo sistem odpoklica župana z občinskim referendumom.

V Sloveniji 212 županov, nekateri vodijo občine več kot 28 let

Ob reformi lokalne samouprave leta 1994, ko je iz 62 nekdanjih občin, ki so bile oblikovane v nekdanjem SFRJ-ju, je nastalo 147 novih občin. Število občin se je nato do leta 2011 povečalo za skoraj tretjino in trenutno je v Sloveniji 212 občin. Nekatere občine vodijo isti župani vse od leta 1994 oz. skoraj 29 let, nekaj županov pa po zadnjih volitvah občine vodi v osmem mandatu, torej več kot 24 let. Večinoma so to manjše občine. Kar zadeva mestne občine, je rekorder nekdanji celjski župan Bojan Šrot, ki je moral šele na zadnjih lokalnih volitvah priznati premoč mlajšemu tekmecu. Šrot je, sicer nepoklicno, županoval v Celju 24 let. Zdaj ima najdaljši staž v mestnih občinah ljubljanski župan Zoran Janković, ki prestolnico vodi od leta 2006.

S predlagano omejitvijo niso zadovoljni v vseh treh organizacijah občin, združenju in skupnosti občin ter združenju mestnih občin. Glede na dejstvo, da bo, če bo vložen predlog zakona v DZ, odprta tudi širša razprava in bo uzakonitev omejitve županskih mandatov glede na podporo Levice odvisna od največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda, je Skupnost občin Slovenije v sredo pozvala nosilce najpomembnejših državnih funkcij, naj se opredelijo do predloga Piratov, odgovore pa pričakujejo do konca meseca.

Poziv so poslali predsednici republike Nataši Pirc Musar, premierju Robertu Golobu, predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič, predsedniku DS-ja Marku Lotriču, ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik in parlamentarnim strankam.

Bojan Šrot je bil župan Celja 24 let. Foto: BoBo
Bojan Šrot je bil župan Celja 24 let. Foto: BoBo

Skupnost občin: "Nove obraze" skušajo prenesti na lokalno raven

V Skupnosti občin Slovenije so za MMC pojasnili, da nasprotujejo takšnim nepremišljenim in nesistemskim akcijam.

"Lokalna samouprava je eden najbolje delujočih sistemov v državi, rezultati njenega delovanja so realno vidni in merljivi. Država se je v preteklosti izkazala za izjemno slabega upravljavca, sistemi, katerih pristojnost spada na državno raven, so v izjemno slabem stanju – zdravstvo, dolgotrajna oskrba, sistemi integracije tujcev, javni potniški promet, regionalni razvoj ... Za pristojnosti občin tega ni mogoče trditi, prej nasprotno, so opozorili v SOS-u in dodali, da so za to ključni župani in njihovi sodelavci, ki imajo izkušnje, znanje in poznavanje delovanja različnih sistemov. Brez dolgotrajnejših mandatov vsega tega ne bi bilo," poudarjajo.

Ob tem ocenjujejo, da je to promocija t. i. novih obrazov in da se skušajo te smernice prenesti tudi na lokalno raven.

"Ker novinci ob nastopu mandata pogosteje sistema lokalne samouprave ne poznavajo dovolj dobro, lahko prepogosto menjavanje vodstva občine pomeni splošen upad znanja in veščin, ki so potrebne za uspešno vodenje in upravljanje občin. Brez teh kompetenc so politični predstavniki bolj podvrženi vplivom tistih, ki dobro poznajo in obvladujejo sisteme. Avtonomija odločanja se bo zmanjšala, povečala pa 'odvisnost in poslušnost'," menijo v SOS-u.

Ob tem poudarjajo, da večji projekti v občinah potrebujejo najmanj dva oz. tri mandate "od ideje, pridobitve vse potrebne dokumentacije in dovoljenj ter overitev, pridobitve finančnih sredstev in do konca projekta." V redkih državah, v katerih se omejujejo mandati županov na največ dva ali tri zaporedne, kot pravijo, so zato trajanje županskega mandata podaljšali na pet, šest ali celo osem let.

V SOS-u še opozarjajo, da se trenutno vse bolj zmanjšuje interes in pripravljenost ljudi, da se izpostavijo in kandidirajo. Kot navajajo, na zadnjih lokalnih volitvah v 51 občinah obstoječi županje in župani niso imeli protikandidatov.

"Ne zato, ker bi bili občanke in občani tako 'prestrašeni', da niso kandidirali, temveč predvsem zato, ker interesa za vstop v politiko ni. Tako politične stranke kot liste na lokalni ravni težko najdejo ljudi, ki so se pripravljeni izpostaviti. To ne velja samo za lokalno raven. Razen redkih izjem imajo tudi politične stranke in liste na parlamentarnih volitvah težave popolniti 88 mest za volitve v DZ. Omejitev števila mandata bi samo še zmanjšala interes ljudi, da se izpostavijo, menijo v skupnosti občin, v kateri ob morebitni omejitvi županskih mandatov predlagajo, da naj se omeji število mandatov vseh nosilcev funkcij, saj imajo odločitve nosilcev oblasti na državni ravni bistveno večje posledice (pozitivne in negativne) za celotno državo kot pa odločitve v lokalnem okolju," so še opozorili.

ZOS: Volivci so tisti, ki odločajo, koga bi radi imeli za svojega predstavnika

V Združenju občin Slovenije (ZOS) prav tako menijo, da omejevanje števila županskih mandatov ni potrebno, saj gre ravno "zaradi kontinuitete vodenja občin za enega najbolje delujočih sistemov državi in tako kot v skupnosti občin." Ob tem opozarjajo, da je bil na zadnjih lokalnih volitvah v eni tretjini občin samo en kandidat pripravljen zasesti županski položaj.

"Če bo Piratska stranka uspela s predlogom, se glede na razmere zna zgoditi, da v kakšni občini sploh ne bo kandidata za župana. Mandat župana po ureditvi, ki velja v naši državi, traja zgolj štiri leta, zlasti večji projekti pa potrebujejo vsaj dva mandata za uresničitev. Pritrditi je treba tudi dejstvu, da je omejevanje števila mandatov v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli, volivci pa so tisti, ki odločajo, koga bi radi imeli za svojega predstavnika," so pojasnili.

V mestnih občinah župani običajno prejmejo več glasov od politikov

V združenju mestnih občin so za MMC pojasnili, da se skupščina županov mestnih občin do predloga Piratov še ni opredelila, v strokovni službi združenja mestnih občin pa predlogu nasprotujejo.

"Menimo, da je predlagana sprememba nedodelana in odraz nepoznavanja delovanja lokalne samouprave s strani predlagatelja, ki ne bi v ničemer prispevala k izboljšanju stanja, kvečjemu bi imela ravno nasprotni učinek. Obrazložitev predloga temelji na pavšalnih in nepreverjenih trditvah. Poleg tega je predlog izrazito diskriminatoren, saj uvaja omejitev zgolj za eno vrsto funkcionarjev na lokalni ravni, medtem ko se ostalih izvoljenih funkcionarjev na lokalni in državni ravni ne dotika," je zapisala strokovna služba ZMOS-a.

Poudarili so tudi, da so župani eni redkih funkcionarjev, ki so izvoljeni neposredno. "V mestnih občinah izvoljeni župani običajno prejmejo veliko več glasov volivcev kot politiki, izvoljeni na državni ravni. Funkcija župana ima zato visoko stopnjo legitimnosti, obenem pa gre za funkcijo, ki nosi tudi visoko stopnjo osebne odgovornosti ob izrazito nestimulativni plači. Uspešnost župana ocenjujejo volivci na štiri leta in zagovarjamo, da so volivci tisti, ki imajo edini pravico omejiti mandate posameznega župana na volitvah, ne pa da to določi zakon," so pojasnili in poudarili, da Pirati v obrazložitvi predloga zakona niso prepričljivo predstavili argumentov oziroma koristi zaradi morebitne omejitve mandatov županov.

"Opozoriti želimo še na dejstvo, da v Sloveniji več kot polovica občin ne dosega zakonskega praga 5000 prebivalcev. Vprašanje je, koliko je ustreznih potencialnih kandidatov v manjših lokalnih skupnostih, ki so se pripravljeni izpostaviti in prevzeti odgovornost. S tega vidika bi lahko predlagana ureditev vodila v situacijo, ko bi se zniževala strokovnost županov, ali pa v situacijo, ko kandidatov za župane v manjših občinah sploh ne bi bilo," so še opomnili v strokovni službi ZMOS-u.

Iz oddaje Tednik: Večni župani