Kip Varuha prava ob zahodnem pročelju Vrhovnega sodišča v Washingtonu. Foto: AP
Kip Varuha prava ob zahodnem pročelju Vrhovnega sodišča v Washingtonu. Foto: AP

Na ponedeljkovih predstavitvah argumentov obeh strani je bila deveterica vrhovnih sodnikov zadržana glede pravice držav do poseganja v urednikovanje spletnih vsebin.

Zakona Teksasa in Floride o družbenih medijih prepovedujeta, da bi tehnološka podjetja, ki upravljajo družbene medije, urejala vsebine in umikala mnenja, ki bi jih prepoznavala kot sovražne vsebine, in podobno. Svobodo govora oziroma izražanja Američanom zagotavlja 1. ustavno določilo.

Predsednik Vrhovnega sodišča ZDA John Roberts je ob tem dejal: "Ko že govorimo o 1. ustavnem določilu in državnem uravnavanju, se sprašujem, ali nas pri tem mora najbolj skrbeti usoda, kot temu pravimo, sodobnega javnega prostora."

Floridski zakon, ki umik lažnih izjav in takšnih, ki razpihujejo sovraštvo, razume kot cenzuro, je javno podprl tudi Donald Trump.

"Prizadevanja Floride za boj proti temu, kar razume kot pristranskost velikih tehnoloških podjetij, je večkratno kršenje 1. ustavnega določila," je dejal odvetnik Paul Clement. "Vpleta se v uredniške pravice. Omejuje govor. In diskriminira na osnovi vsebine, govorca in zornega kota."

V ozadju spora so stari očitki ameriških konservativcev, da jih velika tehnološka podjetja, ki obvladujejo družabna omrežja, cenzurirajo. Zakona v Teksasu in Floridi sta namenjena prav zaščiti konservativnih idej na spletu in boju proti t. i. liberalizmu in prevladi, kot pravijo v ZDA, "skrajnih levičarskih idej".

"Twitter je priznal, da 1. ustavno določilo razume na način, kot da jim dovoljuje diskriminacijo, ne le na osnovi povedanega na spletni platformi, ampak, citiram, na osnovi vere, spola ali fizičnih zmožnosti," je dejal glavni državni pravobranilec Teksasa Aaron Nielson.

Vrhovna sodnica Sonia Sotomayor je navedla lažne informacije, tudi kar zadeva volitve ali zdravstvene teme, sovražni govor in nadlegovanje na spletu.

"Tako bomo uvedli pravila, ki to urejajo. Veljala bodo le za majhen odstotek tega, kar želijo ljudje objaviti na spletu. Za večino stvari so družbeni mediji odprti," je dejala. "Ali ni potemtakem odločitev države, da prepove uveljavljanje takšnih pravil, klasična kršitev 1. ustavnega določila?"

Prvo ustavno določilo namreč omejevanje svobode govora prepoveduje državi, ne zasebnikom. Skeptični, da si država lahko dovoli prepoved urednikovanja, a obenem tudi zaskrbljeni zaradi morebitne samovolje zasebnikov, naj bi se vrhovni sodniki odločili do konca junija, ko se v ZDA konča sodno leto.

ZDA: Vrhovno sodišče bo presojalo ustavnost omejitve moderiranja vsebin na družbenih omrežjih