Kmalu tudi laboratorijsko mleko in meso?

»Tudi v Sloveniji se povečujejo pritiski za pridelavo in porabo laboratorijskega mleka in mesa,« ugotavlja predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič in dodaja, da na Danskem že gradijo objekt za izdelavo laboratorijskega mleka.

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se po novem letu zbrali na Rodici na občnem zboru. Za uvod v občni zbor je Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, predstavil stališča zbornice glede razvoja govedoreje v Sloveniji do leta 2030. Kot je dejal, se govedoreja v Evropi in tudi v Sloveniji sooča z vedno večjimi izzivi, ki izhajajo iz zahtev potrošnikov ter zahtev po znižanju njenega vpliva na okolje. V prihodnje tako pričakujejo še večji poudarek na varnosti in kakovosti živalskih proizvodov, zmanjševanju rabe antibiotikov oziroma antimikrobnih zdravil, zagotavljanju dobrega počutja (dobrobiti) živali ter varne in kakovostne krme ter zmanjševanju okoljskega in podnebnega odtisa živinoreje. Projekcije napovedujejo tudi zmanjšanje porabe mesa.

Pojavljajo se tudi alternative tradicionalni hlevski govedoreji, ena od teh je proizvodnja laboratorijskega mesa in mleka. Kot je dejal Žveglič, na Danskem že gradijo objekt na 70 tisoč kvadratnih metrih površine, ki bo nadomestil prirejo mleka, kot ga zagotavlja 50 tisoč krav. V zbornici menijo, da sta laboratorijsko meso in mleko slaba alternativa oziroma rešitev. V Italiji so v podporo kmetom in gastronomskemu izročilu že prepovedali laboratorijsko meso, tudi v Sloveniji kmetijsko-gozdarska zbornica predlaga sprejetje zakona o prepovedi oglaševanja in prodaje laboratorijskega mesa in mleka. Opuščanje govedoreje bi po oceni Žvegliča povzročilo zlasti hude posledice na območjih z omejenimi možnostmi, kjer prevladuje travinje in s tem tudi reja živine.

Danilo Potokar, strokovni vodja sektorja za živinorejo v zbornici, je na občnem zboru predstavil izvajanje strokovnih nalog na področju kontrole in selekcije v letošnjem letu. Kot je dejal, bo v prihodnje za nadaljnje delo javne službe strokovnih nalog v živinoreji treba zagotoviti dodatni denar za nemoteno izvajanje nalog (letos je znesek za ta namen v primerjavi z lani manjši skoraj za dva odstotka, kar znese skoraj 119 tisoč evrov), za izvajanje razvojno-raziskovalnih nalog, za izboljšanje kadrovske strukture službe (več kot polovica zaposlenih je stara več kot 51 let), za izobraževanje in za vlaganja v računalniško, merilno in telekomunikacijsko opremo ter za izvajanje genomske selekcije.