Nedelja, 16. 4. 2023, 8.53
1 leto
Povečanje zmogljivosti terminala na Krku: z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,58
5
Po trenutnih načrtih je predvideno povečanje zmogljivosti terminala LNG z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno.
Hrvaška že izvaja projekt povečanja zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku, ki bo po nekaterih napovedih začel delovati leta 2025. Širitev terminala bi financirala tudi s posojilom iz Bruslja, evropska sredstva pa bi porabila tudi za gradnjo plinovoda od Krka proti Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarski.
Hrvaška bo Evropsko komisijo zaprosila za 3,6 milijarde evrov posojila v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bi jih namenila tudi za širitev terminala LNG ter gradnjo plinovoda, je pred dnevi za hrvaški časnik Jutarnji list potrdil posebni svetovalec hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in glavni koordinator nacionalnega sklada za okrevanje in odpornost Zvonimir Savić.
Po trenutnih načrtih je predvideno povečanje zmogljivosti terminala LNG z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno.
Vlada je že avgusta lani sprejela odločitev o širitvi terminala LNG in gradnji plinovoda Zlobin-Bosiljevo. Skupna vrednost naložbe znaša 180 milijonov evrov. Od tega nameravajo 25 milijonov evrov vložiti v povečanje zmogljivosti terminala LNG, 155 milijonov evrov pa v širitev plinovodne mreže.
Predstavniki podjetij LNG Hrvatska in Wartsila Gas Solutions z Norveške so v petek tako že podpisali dogovor o dobavi dodatnega uplinjevalnega modula v vrednosti 22,9 milijona evrov, ki bo omogočil podvojitev zmogljivosti terminala LNG na Krku.
Predsednik uprave družbe Plinacro, ki sodeluje pri projektu plinovoda Zlobin-Bosiljevo, Ivica Arar je ob tem po poročanju Hine dejal, da so že začeli postopek nabave opreme in cevi, objavili pa so tudi razpis za dela na plinovodu, ki naj jih končali do konca leta 2025.
"S tem plinovodom povečujemo zmogljivost transportnega sistema na 3,6 milijarde kubičnih metrov plina," je povedal Arar. Pojasnil je, da so za transport novih količin plina s terminala LNG v Slovenijo in na Madžarsko potrebni dodatni plinovodi.
Za plinovod do Slovenije so že pridobili gradbeno dovoljenje
Za plinovod do Slovenije so že pridobili gradbeno dovoljenje in se dogovorili, katera stran mora kaj narediti. Če bodo sredstva zagotovljena v kratkem času, lahko začnejo gradnjo plinovoda proti Sloveniji, medtem ko bi gradnjo plinovoda proti Madžarski po njegovi oceni lahko začeli v naslednjih od treh do štirih letih.
Razširjeni terminal LNG na Krku bo začel obratovati predvidoma spomladi leta 2025, je že v začetku meseca napovedal direktor za operativne in tehnične zadeve družbe LNG Hrvatska Ivan Fugas za portal SeeNews.com.
Hrvaška vlada se je doslej zavezala, da bo financirala širitev, vendar upa, da bo mogoče pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. Doslej so pripravili 80 odstotkov razpisne in tehnične dokumentacije za projekt širitve. Dela naj bi začeli do julija in jih končali do januarja ali februarja 2025, vendar bo treba na začetek obratovanja počakati do konca ogrevalne sezone istega leta, je pojasnil Fugas.
Plenković: Projekt je mogoče spremeniti v evropski projekt
O širitvi terminala ter o tem, kako bi postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU in kako bi lahko Slovenija skupaj s preostalimi sosednjimi državami pri tem sodelovala, sta se na srečanju na Brdu pri Kranju konec marca pogovarjala tudi slovenski in hrvaški premier Robert Golob in Andrej Plenković.
Če bi terminal postal vozlišče za Srednjo Evropo, bi po Golobovih besedah za investicijo lahko pridobili tudi evropska sredstva. Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z BiH, Madžarsko ter Slovenijo in naprej z Avstrijo in Bavarsko v Nemčiji.
Po Plenkovićevi oceni je projekt z multilateralno pobudo mogoče spremeniti v evropski projekt, pri čemer pa da je treba povečati prenosne zmogljivosti ter zagotoviti odjemalce plina. Vse hrvaške potrebe namreč ne presegajo 2,8 milijarde kubičnih metrov plina letno.
5