Ministrica Vrečko je listino o vpisu predala direktorici Kobilarne Lipica Tatjani Vošinek Pucer in Klemnu Turku iz Združenja rejcev lipicanca Slovenije.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer. Foto: STA/Anže Malovrh
Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer. Foto: STA/Anže Malovrh
Sorodna novica Slovensko čebelarstvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine

"Gre za pomemben dogodek, ki je plod dela ministrstva za kulturo v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Kobilarno Lipica. Za nas je to velika čast in pomembno simbolno dejanje, saj vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine skupaj s čebelarstvom pomeni tudi zavezo sodelovanja kulture z naravo in simbol kulture, ki povezuje, saj je šlo za mednacionalno nominacijo," je v izjavi poudarila ministrica.

"Ta naziv je za nas velika čast, negovali ga bomo in ga uporabili za povezavo med kobilarnami in za valorizacijo vseh poklicev, ki se ukvarjajo s konji," je v izjavi po slovesnosti povedala direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer.

Skupni projekt osmih držav
Pri nominaciji za vpis na Unescov seznam so bile države, kjer že tradicionalno poteka reja lipicanca v nacionalnih kobilarnah ter tudi pri zasebnih rejcih, uspešne s skupno nominacijo. Poleg Slovenije, ki je imela vodilno vlogo, so sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Romunija, Madžarska in Slovaška. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah.

Sorodna novica Čebelarstvo in tradicija reje lipicancev vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, ki se posvečajo reji in vzreji lipicancev, od leta 2018 pa je potekal v izključno v kulturni domeni in po pravilih Unesca, skrb zanj so prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav.

Dediščina habsburškega imperija
Vpis dokazuje obstoj in pomen nesnovne dediščine kot skupka znanj, praks in veščin, povezanih z rejo in vzrejo lipicancev. Zgodovinsko je utemeljena v okviru nekdanjega habsburškega imperija in avstro-ogrske monarhije. Gre za stoletni razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa.

Listino o vpisu na Unescov seznam so podelili ob letošnjem dnevu lipicanca, ki poteka tudi v nedeljo. Dogajanje za vse generacije vključuje različne delavnice, program za otroke, glasbene nastope, oglede posestva in treningov, vožnje z vpregami ter prijateljska mednarodna tekma vožnje vpreg prijateljskih kobilarn, ki redijo lipicance.