Janez Janša je na Twitterju zapisal, da gre za eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v zgodovini samostojne Slovenije in "žalitev za vsakogar, ki premore vsaj trohico sočutja do sočloveka". S tem je vlada po njegovem mnenju "napovedala novo državljansko vojno".

Vladi očita rehabilitacijo komunističnih zločinov in hkratno izničevanje "izjemnih spravnih naporov generacije, ki je Slovenijo demokratizirala in osamosvojila", je še zapisal Janša. Vladi je celo očital, da je "pripravljena spet polniti jame in rudniške jaške z drugače mislečimi".

SDS pa je v sporočilu za javnost zapisal, da je "ob vseh barbarskih potezah, s katerimi po demokratični in civilizirani državi lomasti sprega Svobode, SD-ja in Levice, ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja zgolj še ena pričakovana instant gverilska akcija, ki tepta temeljne civilizacijske norme, ki se dotikajo pojmov pietete, pravice in resnice, na katerih mora trdno stati vsaka zrela državna entiteta, ki je spravljena s svojo zgodovino".

Sorodna novica Vlada ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

V SDS-u še navajajo, da vlada "po tekočem traku zapravlja priložnosti, da bi izvedla potrebne reforme in se osredotočila na prihodnost". "Medtem ko bi lahko iskala skupne rešitve za naše težave, raje neti sovraštvo in razdor ter se obrača k maščevanju, lažem, prikrivanju in ponovnemu potvarjanju preteklosti. Naše sporočilo za revanšistično garnituro na oblasti je, da izbris dneva ne pomeni izbrisa več kot 600 morišč in več sto tisoč žrtev režima, ki ga branijo kot ponosni nasledniki. V SDS-u verjamemo v besede, ki jih je na včerajšnji spominski slovesnosti Ker smo ljudje izrekel misijonar Pedro Opeka: "Resnica in priznavanje krivic sta podlaga vsake sprave,'" so še zapisali.

Na odločitev vlade se je odzval tudi predsednik NSi-ja Matej Tonin. "Med nami je veliko ljudi, ki so v času prejšnjega režima trpeli, nekateri so celo izgubili svoje najbližje," je zapisal na Twitterju. Po njegovem mnenju ne gre za vprašanje, kdo je bil na "pravi strani zgodovine", ampak za osnovno civilizacijsko normo in pietetno dejanje. "Aktualna vlada te širine žal ne premore," je dodal.

Svoboda: Poziv k nasilju je preprosto preveč

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic pa poudarja, da so resnično zaskrbljeni zaradi izjav, ki "govorijo o vojni, nasilju ter polnjenju jam in rudniških jaškov z drugače mislečimi". Po njegovih besedah so zgroženi in ogorčeni ter opozarjajo, da so takšni zapisi še dodaten poziv k delitvam in nestrpnosti.

"Ne komentiramo izjav na družbenih omrežjih, ampak poziv k nasilju je preprosto preveč," je dejal vodja poslanske skupine Svobode. Dodal je, da je od poziva k nasilju do orožja in dogodkov, ki so se zgodili na Balkanu, lahko samo en korak. Zato pozivajo k strpnosti in dialogu ter temu, "da se ta korak nikdar in nikoli ne zgodi".

Apel civilnih iniciativ

Predstavniki civilnih iniciativ pa so predsednici parlamentarne komisije za peticije Evi Irgl predali apel, naj država poskrbi za vpis žrtev komunističnega nasilja v javno evidenco.
V iniciativah Nova Slovenska zaveza, Vseposvojitev, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob lipi sprave v apelu pozivajo vlado, naj misli na vse Slovence in "ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina". Država naj prvi korak k temu stori z javno evidenco žrtev komunističnega nasilja. Zato so parlamentarni komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti predali seznam 14.901 pobitega človeka.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi s tem vsem pokojnim zagotovili elementarno pravičnost in izkazali osnovno spoštovanje z uradnim priznanjem, "da so te osebe nekoč živele in so zdaj pokojne". Breme dokazovanja smrti svojih bližnjih mora namreč po njihovih opozorilih z ramen svojcev prevzeti država in po uradni dolžnosti to storiti sama.
Ob tem so navedli, da v kulturnih narodih vsi obžalujejo žrtve nacizma, enako bo treba doseči tudi za žrtve komunizma. "Tako bo zlo zgodovine premagano," še menijo.

Obenem obžalujejo vladno odločitev, ki je v torek preklicala sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. "To je žaljivo in razdiralno, saj vlada s tem izraža prezir do prizadetih svojcev, kar je dodaten udarec že poprej ranjenim družinam". S tem vlada omalovažuje žrtve, posredno pa zanika zločine nad njimi, so prepričani.

Zgodovinar Jože Dežman pa je ocenil, da se spomina ne da ukiniti. "Spomina se ne da dirigirati. To, kar zdaj delajo, pa so preživeti vzorci iz režima, tako se je včasih poskušalo obvladovati javni spomin," je navedel.

Premk: Šlo je za zlorabo zgodovine

Poslanec Svobode Martin Premk pa je pojasnil, da je bil sklep prejšnje vlade po opozorilu brez ustrezne javne in strokovne razprave ter pomeni "samo še eno zlorabo zgodovine druge svetovne vojne in tragičnih usod ljudi med drugo svetovno vojno za politične oziroma strankarske namene".

V Svobodi menijo, da nobena stranka nima pravice do izključnega razlaganja zgodovine. "To je delo poklicnih zgodovinarjev, ne pa političnih strank, in današnje izjave to ne nazadnje dokazujejo," je opozoril Premk.

Razveljavitev velja od torka

Vlada je na torkovi dopisni seji preklicala sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janše maja lani, v času, ko je opravljala tekoče posle. Kot so tedaj pojasnjevali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih.

Vlada je opozorila, da je bil takšen sklep tedaj sprejet le nekaj dni pred 17. majem, brez javne in strokovne razprave. To je bil tudi razlog za razveljavitev sklepa, so v torek zapisali v sporočilu.

Razveljavitev sklepa je bila že v torek objavljena v uradnem listu, kar pomeni, da velja že danes, ko naj bi zaznamovali omenjeni nacionalni dan. V Civilni iniciativi Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Novi Slovenski zavezi in Združenih ob lipi sprave so sicer že v torek zvečer pripravili spominsko slovesnost.