Ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika očitno še ni povsem pokopana. A glavna usmeritev vlade je zdaj javno-zasebno partnerstvo. Zato pogovori s ciprsko, francosko in tudi hrvaško letalsko družbo.

"Analizira se, kakšne so sploh možnosti sodelovanja. Niti pa nismo še toliko, da bi o kakšnih oblikah govorili, niti o vložkih," je povedal direktor direktorata za letalski in pomorski promet Srečko Janša.

Sorodna novica Bo Slovenija dobila krila?

Letalski potniški promet si po pandemiji in propadu Adrie Airways na Brniku ni opomogel. Januarja je po številu potnikov ljubljansko letališče prehitela celo Tuzla.

"Lahko ocenjujemo, da je slovenska letalska povezljivost vsaj 40 odstotkov slabša, kot je bila pred pandemijo," je povedal soavtor analize o letalski povezljivosti Slovenije (FABCE) Matej Eljon.

Medtem pa okoliška letališča že zaznavajo predpandemske ravni.

Sorodna novica Ljubljansko letališče z najmanj prometa od vseh evropskih prestolnic. Prehitela ga je celo Tuzla.

Tudi v Sloveniji bi ob večji ponudbi in frekvenci povezav lahko prepeljali več potnikov, meni Eljon. "Analiza kaže, da so najbolj podhranjeni trgi trenutno iz Ljubljane v tem trenutku različne skandinavske destinacije in pa Iberski polotok."

Ministrstvo Alenke Bratušek je naročilo še študijo o ekonomski upravičenosti nacionalnega prevoznika, ki kaže, da zaradi slabe povezljivosti Slovenija letno utrpi več kot 400 milijonov evrov škode.

A številnih študija ne prepriča. "Ne vem, zakaj bi državni denar metali v ustanavljanje državnega letalskega prevoznika, ker je že Adria uspešno dokazala, da ni sposobna samostojno preživeti na trgu," je povedal ekonomist Matej Lahovnik. Dodaja, da je previdnost potrebna tudi pri dogovarjanju s tujci. "Je treba videti, kaj dejansko pričakujejo ti tuji prevozniki in kaj v zameno tudi prinašajo potem Sloveniji."

Zasebne partnerje bodo namreč zanimali predvsem dobički, ne pa interesi države.