Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Udeležence posveta v organizaciji komisije državnega sveta za znanost, kulturo in izobraževanje je v uvodu nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je med drugim opozoril na veliko pomanjkanje učiteljev in drugih delavcev tudi pri poučevanju otrok s posebnimi potrebami v vseh programih. Poudaril je, da se že dalj časa kaže primanjkljaj administrativno-tehničnega osebja v računovodstvu. Opozoril je tudi na večletno onemogočanje napredovanja vodilnega pedagoškega kadra oz. ravnateljev, kar vedno bolj vpliva tudi na to, da je za to delovno mesto vedno manj interesa.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pojasnil, da so v pripravi spremembe na področju profesionalnega in kariernega razvoja učiteljev in ravnateljev, s katerimi bodo posodobili obstoječi sistem in izboljšali delovne razmere. Korak k temu predstavljajo tudi aktualne spremembe osmih pravilnikov o normativih in standardih. Poleg tega je poudaril varnost zaposlitve, ki je v primerjavi z drugimi državami OECD-ja med višjimi. Pri načrtovanju zadostnega števila kadrov na ministrstvu po njegovih navedbah spremljajo tudi starostne značilnosti zaposlenih in v prihodnjih desetih letih pričakujejo, da se bo "pokrilo 6500 učiteljev".

Pečan: Stvari se lahko naglo obrnejo navzdol

"To so spodbudne besede ministra, vendar vseeno ne moremo mimo neprijetnih številk," je menil predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, sicer eden od pobudnikov posveta. Od 58,9 milijarde evrov BDP-ja je v proračunu ministrstva za šolstvo 2,4 milijarde evrov, kar pomeni štiri odstotke BDP-ja. "In to je za več kot dober odstotek premalo, da bi se šolstvo ne razvijalo, ampak vzdrževalo status quo," je dejal. Dodal je, da se šolstvu z zadnjima rebalansoma ni namenilo nič, in ocenil, da je šolstvo v tem trenutku na prelomni točki, ko se zelo naglo obrnejo v drugo smer – navzdol. Odločevalce je pozval, da dobro premislijo o svojih prihodnjih odločitvah.

Štrukelj: Reforma iz 90. let ne deluje več

Sorodna novica Sviz opozarja na nezadostno financiranje izobraževanja: "Zaboli takrat, ko je že prepozno"

Predsednik komisije Branimir Štrukelj se je strinjal s Pečanom glede prelomnega trenutka v šolstvu. Trdno je prepričan, da bi morali govoriti o svetovni krizi v izobraževanju. "V Sloveniji je težava, da reforma iz 90. let ne deluje več, naša raven razmišljanja ne zna odgovoriti na kompleksna vprašanja vzgoje in izobraževanja," je poudaril. Po njegovem mnenju je težava tudi v politiki, ki da zmotno meni, da ima resnejše težave, kot je kriza izobraževanja.
"Vzgoja in izobraževanje sta na prelomni točki, če ne bomo ničesar storili, bomo čez pet let tam, kjer je danes javno zdravstvo, to je tik pred zlomom," je opozoril.

V nadaljevanju je med drugim ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Mengeš Sašo Božič govoril o kadrovski krizi. V jesenski raziskavi je 290 šol sporočilo, da manjka 1400 učiteljev. V Sloveniji je sicer 730 šol, po grobi oceni manjka od 3500 do 4000 učiteljev, je dejal. Prepričan je, da diplomanti pedagoških fakultet tega manka ne bodo mogli zapolniti. Zaradi upokojevanja učiteljev in odhodov iz šolstva ter nezanimanja za ta poklic bo kolaps po njegovem prepričanju že jeseni.

Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek je spregovoril o spreminjanju pedagoškega trikotnika in opozoril na nujne spremembe zakona o osnovni šoli in določenih pravilnikih, kot je o ocenjevanju in vzgojnih ukrepih. O tem mora odločati pedagoška stroka, ne pa starši oziroma pravniki, je pojasnil. Dodal je, da morajo starši razumeti, da vzgoja v šoli poteka drugače kot v družini.