Premogovnik Velenje. Foto: BoBo
Premogovnik Velenje. Foto: BoBo

Ministrstvo nekoliko zamuja pri pripravi omenjenega zakona, vendar so se pristojni strinjali, da ne smejo hiteti zgolj zato, da bi lovili rok, je dejal Marko Maver z ministrstva in dodal, da je bolj smotrno, da so čim bolj usklajeni, posebej pri kadrovsko-izobraževalnem delu.

Povedal je, da je zakon o zapiranju Premogovnika Velenje po prestrukturiranju ministrstev prešel na ministrstvo za naravne vire in prostor, prej pa je bil v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo.

"Delovna skupina za pripravo zakona je bila že prej ustanovljena, osnutek zakona je bil pripravljen, smo pa delovno skupino razširili še na ministrstvo za finance, ministrstvo za delo, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ker bomo oba zakona – tudi zakon o prestrukturiranju premogovnih regij – pripravljali paralelno," je dejal Maver.

 Janez Rošer. Foto: HSE
Janez Rošer. Foto: HSE

Direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer je izrazil zadovoljstvo z začetkom delovanja nove delovne skupine za pripravo zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. "S sprejetjem nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je bila določena letnica 2033 z zavezo, da bo zakon pripravljen v šestih mesecih. Po skoraj dveh letih se to še ni zgodilo, zato nas upravičeno skrbi," je dejal Rošer.

Pozdravlja operativne sestanke s posameznimi deležniki v delovni skupini, da bodo lahko primerno naslavljali problematiko. Želijo si pospešiti vse nujno potrebne postopke, hkrati pa si obetajo aktivno usklajevanje med resornimi ministrstvi.

"Na deponiji imamo trenutno več kot 800.000 ton premoga. Po proizvodnih načrtih je do konca odkopavanja v Premogovniku Velenje predvideno odkopati še okoli 22 milijonov ton, premoga pa je v našem pridobivalnem prostoru še skoraj 100 milijonov ton, torej dovolj do konca obratovanja," je poudaril Rošer.

Dodal je, da vzporedno s tem potekajo dejavnosti, povezane s projekti prestrukturiranja, za katere poskušajo dobiti ustrezne vire za njihovo izvedbo, zaradi česar je nujno čim hitrejše sprejetje obeh omenjenih zakonov.

Načela pravičnega prehoda

Če želijo prestrukturiranje izpeljati v skladu z načeli pravičnega prehoda, je treba po Rošerjevem mnenju posebno pozornost nameniti kadrovski problematiki, zato si želijo čim boljšega sodelovanja z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Sorodna novica Slovenija bo do leta 2033 opustila proizvodnjo elektrike iz premoga

Velik poudarek bo na ustvarjanju novih tržnih priložnosti, zagotavljanju novih delovnih mest zunaj skupine Premogovnik Velenje, optimiziranju obstoječih programov s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti ter zmanjševanju odvisnosti od Premogovnika Velenje, je še dodal Rošer.

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj se je zavzel za nujno sprejetje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. Ta zakon zanj ni le ključen korak v nacionalni strategiji za energetsko tranzicijo, ampak tudi temelj za zagotavljanje pravične in odgovorne prihodnosti za lokalne skupnosti Šaleške doline, je prepričan.

"V trenutni razpravi o zakonu se spopadamo z več ključnimi izzivi, med drugim s pravno podlago za zakon in določitvijo končnega datuma za prenehanje odkopavanja premoga. Ta negotovost ustvarja zmedo in zaskrbljenost med številnimi deležniki, ki zaslužijo jasnost in gotovost o svoji prihodnosti," je dejal Plankelj.

Opozoril je, da je za njih ključnega pomena sprejetje zakona o zapiranju rudnika, ki bo upošteval tako ekonomske kot socialne vidike zaprtja premogovnika. Prav tako je bistveno, da ta zakon naslavlja vprašanja varnosti in okoljske trajnosti.

"Pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu"

Predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Premogovnika Velenje Simon Lamot je poudaril, da že od vsega začetka priprave nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda opozarjajo, da bo pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu izredno draga za prebivalstvo in industrijo v Sloveniji.

Ocenil je, da bodo izredno dragi tudi ukrepi za vsaj približno pravičen prehod zaposlenih v premogovništvu in termoenergetiki. Za lahkotnost izhoda iz premoga bo treba namreč poravnati račun zaposlenim, lokalni skupnosti in gospodarstvu.

Cilj omenjenega sindikata je tako vsebinsko kakovosten zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ki bi v posameznih členih zagotovil socialne pravice zaposlenih, usklajene s sindikatom. Lamot je poudaril, da je na premogovništvo in termoenergetiko neposredno vezanih 2000 delovnih mest, posredno pa kar 4000.

"Nihče izmed zaposlenih v skupini Premogovnik Velenje in Termoelektrarni Šoštanj po prenehanju odkopavanja premoga ne sme ostati brez zaposlitve oz. socialne varnosti. Nujno je zagotoviti nova delovna mesta, ki bodo omogočala primerljivi življenjski standard," je dejal Lamot.

Dodal je še, da v Premogovniku Velenje z zaupanjem zrejo v državo, na katero računajo, da bo v skladu z zavezami pravičnega prehoda odigrala svojo vlogo pri nadaljnjem ustreznem razvoju Šaleške doline tudi po izstopu Slovenije iz premoga.