E kot eklektičen!

Zakaj eklektičen? Zato, ker spretno spaja dobrote stare in nove avtomobilske ere, stvari, ki na videz ne sodijo skupaj, a na koncu tvorijo smiselno celoto. Najbolj preprosto povedano je mercedes EQE električni razred E, a je veliko več kot to. Gre namreč za ključnega predstavnika popolnoma nove dobe avtomobilov z zvezdo na nosu, gre za novodobno interpretacijo modela, ki je avtomobilskim pionirjem pomagal do današnjega statusa. Pa je kos svoji nalogi?

Začnimo lepo po vrsti, pri zunanjosti. Če poznate model EQS, vas ta ne bi smel šokirati. EQE je namreč njegov manjši brat, zato z njim deli zaobljeno, novodobno limuzinsko obliko. Ta je z zaprto masko, napihnjeno silhueto in kupejevsko padajočim zadkom vse prej kot klasična. O privlačnosti naj presodi vsak sam, mi lahko zatrdimo le, da skoraj pet metrov dolg avtomobil na cesti naredi močan vtis.

32 minut teoretično traja polnjenje baterije do 80 odstotkov, če polnilnica zmore moč 170 kW.


Ne na okolico, pač pa na tiste, ki sedijo v njem, ima podoben učinek. Čeprav je tudi tu na prvi pogled zelo odmaknjen od klasičnih mercedesov, človeka ob vstopu preplavi občutek poznanega prestiža. Voznikov delovni prostor je močno digitaliziran, s položnim zaslonom instrumentne plošče in 32,5 centimetra velikim pokončnim osrednjim zaslonom. Klasičnih gumbov ni veliko, še tisti na volanu so kapacitivni in kot ustvarjeni za nenamerni pritisk. Zato pa si pohvalo zasluži prej omenjeni osrednji zaslon, katerega odzivnost, preglednost, pa tudi prilagodljivost so naravnost vrhunski. O udobju na vseh sedežih oziroma foteljih je skorajda škoda izgubljati besede. Navduši tudi prostornost, ta je posledica zasnove električnega pogona, ki omogoča daljšo medosno razdaljo in dodatne centimetre v kabini. Razmeroma »klasičen« je sicer prtljažni prostor s kapaciteto vsega 430 litrov.

Ločnica med velikim EQS in EQE se na enem področju praktično popolnoma zabriše. Govorimo o naprednih pripomočkih, ki so na voljo. Če bi hoteli obdelati vse, bi bili ti dve strani premalo, zato jih naštejmo na hitro. Navigacijski sistem z obogateno resničnostjo, ki vozniku prikazuje virtualne napotke, pa denimo sistem merjenja onesnaženosti zunanjega zraka, projekcijski žarometi, štirikolesni volan, zračno podvozje, klimatizirani sedeži, da o vseh asistenčnih sistemih, ki skupaj omogočajo deloma avtonomno vožnjo, sploh ne govorimo. Seveda je veliko izmed naštetih na seznamu doplačil.

Za 4,5 stopinje se lahko obračata zadnji kolesi, kar petmetrski limuzini daje okretnost kompaktnega avtomobila.


Pri vsem skupaj je električni pogon največja razlika med običajnim E in EQE. Za lažje razumevanje pogone pri Mercedesu označujejo precej podobno, zato napis 350 4matic izdaja, da gre za izvedbo sprednje zmogljivosti, ki ima štirikolesni pogon. V svetu električnih srednja zmogljivost pomeni nekaj drugega, saj že osnovni 300 ponuja 180 kW (245 KM), medtem ko jih ta zmore 215 kW (292 KM). O dinamiki po ravnem ni dvoma, do stotice pospeši v 6,3 sekunde, presenetljivo dobro pa se znajde tudi med ovinki. Del zaslug za to ima zračno vzmetenje, svoje pa prav tako prispeva tudi nizko težišče zaradi vgrajenih baterij v dno, kar po drugi strani tudi najbolj prispeva k dvema tonama in pol skupne mase vozila.

V prvi vrsti je takšen EQE vrhunski potovalnik z ravnjo udobja, ki bi jo zlahka pripisali kraljevskemu razredu S. To pa nas elegantno pripelje tudi do ključnega vprašanja avtonomije, katere maksimum naj bi bil po trditvah proizvajalca kar 583 kilometrov. Kot počasi postaja že običaj, gre za težko dosegljiv dosežek v idealnih pogojih, zato pa lahko trdimo, da smo popolnoma brez pazljivosti zlahka prevozili 400 kilometrov. Če bi se zares potrudili in varčevali, bi mejo morda pomaknili celo tja do magične petstotice. Ob neto kapaciteti baterije 90,5 kWh in porabi med 20 in 25, pa je kaj več težko pričakovati.
 

kakovost, udobje, podvozje, vgrajene tehnologije

videz, ki razdvaja, velikost prtljažnika, cena

brez napak