Nobelova nagrada za literaturo za Abdulrazaka Gurnaha

Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je v Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija mu jo je podelila “za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami”. Objavil je deset romanov in številne kratke zgodbe.

STOCKHOLM > Nobelov nagrajenec za literaturo Abdulrazak Gurnah je bil danes o izjemnem priznanju obveščen v kuhinji. Kot je dejal predsednik odbora za nagrado Anders Olsson, so z njim opravili dolg, dober pogovor. Gurnah pa je za britanski BBC dejal: "Bilo je takšno presenečenje, da sem moral počakati na uradno razglasitev, da sem dojel."

Gurnah je za BBC povedal tudi, da je Švedski akademiji izjemno hvaležen za priznanje, ki so mu ga izrekli s podelitvijo Nobelove nagrade za literaturo: "To je preprosto odlično - gre za tako veliko nagrado in tako dolg seznam izjemnih avtorjev - še vedno ne morem verjeti."

Britanski Guardian poroča, da od leta 1986, ko je nagrado prejel nigerijski dramatik, romanopisec, pesnik in esejist Wole Soyinka, prestižne Nobelove nagrade za literaturo ni prejel temnopolti afriški avtor, Gurnah pa je na sploh prvi tanzanijski literat, ki mu je pripadla ta čast.

Gurnah se je rodil leta 1948 in odraščal na otoku Zanzibar. Konec 60. let minulega stoletja je kot begunec prišel v Veliko Britanijo. Do pred nedavnim, ko se je upokojil, je predaval angleščino in postkolonialno književnosti na Univerzi Kent v Canterburyju.

V vseh svojih delih se posveča begunstvu. Pisati je začel pri 21 letih. Čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik.

Gurnahova dolgoletna urednica pri založbi Bloomsbury Alexandra Pringle je presodila, da je Nobelova nagrada za Gurnaha kar najbolj zaslužena, sploh glede na to, da njegovo delo doslej ni bilo prepoznano. "On je eden največjih živečih afriških pisateljev in doslej ga ni nihče opazil. To me je preprosto ubijalo. Minuli teden sem ustvarila podcast, v katerem sem zapisala, da je Gurnah eden tistih, ki se jih preprosto ignorira, zdaj pa se dogaja tole," je njene besede povzel Guardian.

Njegov četrti roman Paradise (1994), s katerim je dosegel preboj na literarno sceno, je nastal po raziskovalnem potovanju v vzhodno Afriko okoli leta 1990. Prinaša zgodbo o odraščanju in žalostno ljubezensko zgodbo, v kateri trčijo različni svetovi in prepričanja, piše na uradni spletni strani Nobelove nagrade.

Gurnah v svojih delih obravnava begunsko izkušnjo, pri čemer se osredotoča na identiteto in samopodobo. Liki se znajdejo v vrzeli med kulturami in celinami, med življenjem prej in potem; to je negotovo stanje, ki ga ni mogoče razrešiti.

Pisateljeva predanost resnici in njegov odpor do poenostavljanja sta osupljiva. Njegovi romani se odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko.

V Gurnahovem literarnem vesolju se vse spreminja - spomini, imena, identitete. Neskončno raziskovanje, ki ga poganja intelektualna strast, je prisotno v vseh njegovih knjigah in je enako vidno zdaj kot na začetku njegovega pisanja, so še zapisali pri Švedski akademiji.

---