Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Včeraj sem obiskal nekaj območij, ki so jih prizadele poplave, in resnično je bilo šokantno, hkrati pa je bil to dokaz, kakšen pogum vlada med Slovenci, in navdušen sem bil nad odločnostjo slovenskih oblasti in vodstva, tudi predsednika vlade. In prav imate, predsednik vlade, niste sami. Slovenija ni sama, Evropska unija podpira Slovenijo z državami članicami in partnericami, kot sta tudi Ukrajina in Zahodni Balkan. In solidarnost za svetovno varnost, ki je slogan letošnjega foruma, je toliko pomembnejša. Solidarnost je nekaj, kar krepi tkivo sodobne družbe, solidarnost je tisto, kar nam daje moč, da se upremo največjim izzivom v življenju, in ta ista solidarnost je v samem srcu evropske integracije in našo unijo krepi," je dejal Michel.

Po njegovih besedah smo resnično v času hudih in med seboj povezanih kriz, naravne nesreče v Grčiji, v Sloveniji in drugod po svetu kažejo, da moramo tranzicijo v podnebno nevtralnost resnično izpeljati. Kot je poudaril, vojna v Ukrajini kaže, da mir in demokracija nista nekaj samo po sebi umevnega. "In prav ta vojna ne zadeva le Ukrajine, ta vojna zadeva močno vpliva na našo celino in na varnost v celotnem svetu. Tudi covid nas je naučil nekaj resnih zadev, kar zadeva svetovno varnost. EU je pokazal, da lahko odločno ukrepamo, kadar je to potrebno," je prepričan.

Sorodna novica Golob se ob robu BSF-ja sestaja z Michelom, Plenkovićem, Krišto in Denkovim

"Pravimo, da smo sposobni do leta 2050 narediti podnebno nevtralno celino, pri čemer pa moramo sodelovati, hitro moramo sodelovati in delati na vseh ravneh. Ko so se ruske sile odločile okupirati Ukrajino, je Kremelj, pa morda tudi kdo drug, pričakoval, da bo šlo zelo na hitro, da ne bo upora, pa se je zgodilo prav nasprotno. Le v nekaj urah smo se 24. februarja lani odločno odzvali s številnimi ukrepi proti Rusiji. Pokazala se je nova, drugačna Evropska unija, ki zna odločno in hitro ukrepati, biti povezana in biti resnično odločnejša.
Ko se je Putin odločil, da bo proti nam začel energetsko vojno, smo se tudi odzvali z ustreznimi sistemi in diverzificirali vire ter prekinili našo preveliko odvisnost od ruskih energentov. S strateškimi partnerji smo sodelovali in solidarnost je bila tista, ki nas je vodila v vseh teh odločilnih trenutkih in dejavnostih," je dejal.

"Seveda pa moramo v tem kompleksnem svetu kot Evropejci sprejeti bistvene odločitve, če želimo biti vodilni na svetu, se moramo upreti bipolarnosti. Želimo si multipolarnega sveta in resnično zagotoviti tudi medsebojno sodelovanje. Veliko smo že dosegli v Evropski uniji, kar se tiče podnebja, kar se tiče drugih zadev, sodelovanja z našimi partnerji, vendar pogosto to ni povsem v skladu z našimi vrednotami. Bistveno je, da pridemo do večjega blagostanja in varnejšega sveta. Želimo si tudi bolj vplivati kot Evropska unija na svet in biti močan zaveznik. In prav zaradi tega gradimo svoj vpliv most za mostom," je povedal predsednik Evropskega sveta.

"Širitev ni več sen"

"Če želimo biti varnejši, mora EU postati močnejši in zdaj je trenutek, da se pogovarjamo tudi o širitvi. Ne le za EU, to je pomembno tudi za prihodnje države članice. Tu je treba povedati, da evropska perspektiva obstaja za prihodnje članice. Treba se je izogniti dvoumnosti, treba se je jasno spopasti, pošteno spopasti z izzivi. Več kot 20 let je, odkar smo odprli pot za Zahodni Balkan, začeli smo govoriti o tem, šlo je za regijo, ki je izšla iz konflikta, razpada Jugoslavije. Leta 2003 smo v Solunu govorili o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Toda počasnost na tej poti je bila razočaranje tako za regijo kot za Evropsko unijo in tu se strinjam s kanclerjem Scholzem, ki je rekel, da se Evropa mora držati svojih obljub," je še dejal.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

In ko se danes Ukrajinci pogumno spopadajo s Putinovimi silami, Kremelj ne napada le Ukrajine, ampak vse tiste, ki verjamejo v svobodo, v demokracijo, v blagostanje in v duha sodelovanja. "Zato smo lani junija se odločili, da bomo tudi Ukrajini in Moldaviji podelili status držav kandidatk in seveda tudi Gruziji, ko bo izpeljala vse potrebno. Skratka, širitev ni več sen, treba je začeti delati, veliko dela je pred nami. Težko bo, zelo zapleteno bo, včasih bo težavno in boleče tako za prihodnje države članice kot za Evropsko unijo. Tu moramo biti jasni, če želimo biti verodostojni, bomo morali govoriti tudi o časovnici. Treba bo govoriti o tem, kakšna je naša domača naloga. In tu imam predlog. Ko pripravljamo naslednjo strateško agendo, si moramo zastaviti jasne cilje. Verjamem, da moramo biti pripravljeni na obeh straneh, da bomo do leta 2030 izpeljali širitev," je zatrdil Michel.

To po njegovih besedah pomeni, da bo moral dolgoročni proračun Evropske unije v prihodnje pokrivati tudi to, ampak le na ta način se bosta pokazali resnost in podpora reformam, s čimer se bo spodbudil tudi interes za naložbe in boljše razumevanje, saj je vse to pomembno za vse nas, da bomo bolje sodelovali, kajti okno priložnosti je zdaj odprto in tu moramo narediti nekaj konkretno. Kot je napovedal, se bodo zato evropski voditelji o širitvi pogovarjali tudi na naslednjem zasedanju.

"Naj z vami delim še osebno prepričanje. Bistvo širitve niso postopki, ocene, pogajanja in pogodbe. Bistvo širitve so ljudje, prihodnost naših otrok in usoda Evrope. Zagotoviti moramo torej, da osvojimo njihova srca," je sklenil Michel.

Brez sprave ni sodelovanja

Michel je pojasnil, da bo treba izpolniti več pogojev. Prvič, vladavina prava, kjer gre za temeljne vrednote demokracije, solidarnosti v Evropski uniji, in vidimo, da s pravno državo lahko živimo in ustvarjamo. Vse, kar je potrebno na enem skupnem območju ob upoštevanju naših raznovrstnosti. Vsi morajo imeti možnost, da verjamejo, da obstajajo možnosti za tako prihodnost, in to seveda vključuje tudi spoštovanje manjšin. "Širitev je in bo ostala bistven proces za nas, kajti članstvo v Evropski uniji prinaša priložnosti, koristi, in če si želimo v tem zelo konkurenčnem okolju biti uspešni, pomeni to, da bo treba zagotoviti, da bo tudi pravosodje igralo svojo vlogo in da se bomo lahko borili proti korupciji in organiziranemu kriminalu," je dejal in dodal, da bo treba biti učinkovit tudi gospodarsko, sprejeti evropske politike, saj je to danes pomembnejše kot kdaj koli.

Tretjič so tu bilateralna in regionalna vprašanja, kjer je morda rešitev teh vprašanj nekaj najbolj bolečega, bolj kot reforme, vendar je nujna. "Na tej poti smo bili vsi in nikakršnega sodelovanja ne bo brez sprave med državami in narodi. In nekdanji konflikti morajo izgubiti pomen v novi Uniji. Želimo si več blagostanja, svetlejšo prihodnost, in ko se pridružite EU-ju, to dokazuje vaš uspeh. Idealno bi bilo, če bi se pridružili vsi skupaj, čeprav ste danes na različnih ravneh dosežkov, zagotoviti pa morate, da pretekli konflikti ne bodo nekaj, kar bo bremenilo vašo pot v Evropsko unijo," je dejal.

Ena od možnosti je, da dodamo klavzulo zaupanja za države, ki so se pravkar pridružile EU-ju, da ne bodo mogle in smele blokirati držav, ki si tega tudi želijo. Vse to bomo morali obravnavati, Evropska unija si želi okrepiti svojo pomoč in podporo, hkrati pa je treba seveda premostiti razvojni razkorak. Počasna oziroma postopna vključitev v evropske politike bo mogoča le tako, da prepričamo tudi vaše ljudi, da je to pomembno.

Golob izpostavil solidarnost za spopadanje z izzivi

Nobena država se s podnebnimi spremembami ne more spopasti sama, podnebna agenda pa bo na vrhu prioritet Slovenije v VS-ju ZN-a, je na Blejskem strateškem forumu dejal premier Robert Golob in se zavzel za širitev EU-ja in mir v Ukrajini. Izzivi, ki so pred nami, terjajo pogum in modrost, da zgradimo svet, ki bo temeljil na solidarnosti, je dejal.

Zelena agenda in podnebne spremembe so najpomembnejša in najbolj neposredna tema, ki je na mizi Združenih narodov, Slovenija pa jo bo v času nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN-a postavila na sam vrh agende, je poudaril. Druga prednostna naloga Slovenije v VS-ju ZN-a bo prizadevanje za mir v Ukrajini, edino mesto, kjer je to mogoče doseči, pa so Združeni narodi, je dejal.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Podnebnim spremembam ne moremo ubežati, so tukaj, predvidljivo je le, da jih ni mogoče napovedati, je v nagovoru udeležencem Blejskega strateškega foruma (BSF) poudaril Golob, ki je spomnil, da so Slovenijo na začetku avgusta prizadele najbolj uničujoče poplave v njeni zgodovini. Kot je dejal, bomo morali spremeniti svoje vzorce porabe, a to ne bo dovolj, vzpostaviti bo treba mehanizme, kako se prilagoditi katastrofam, saj se bodo zgodile, in to lahko rešujemo le na mednarodni ravni, saj se tudi velike države s tem ne morejo spopasti same.

Premier je v govoru poudaril tudi pomen širitve EU-ja in dodal, da so na Bled prišli voditelji vseh balkanskih držav. Po njegovih besedah obstajajo dobri obeti za nadaljnjo širitev EU-ja, ob tem pa je vse države v regiji pozval k potrebnim reformam. Zagon glede širitve se po Golobovih besedah spreminja zaradi ruske agresije na Ukrajino, stališče držav članic Evropske unije je dobilo povsem novo perspektivo. "Vse vas pozivam, da ne zaostanete, da še naprej vztrajate pri reformah," je dejal, a poudaril, da reforme potrebuje tudi EU.

"Vsi se zavedamo, da bomo morali reformirati naše procese znotraj Evropske unije," je dejal Golob. Po njegovih besedah je čas za to naslednjih 12 mesecev "ali pa se morda ne bodo zgodile še zelo dolgo", zato je pozval, da EU te priložnosti ne zamudi. Slovenija bo še naprej delala vse tisto, kar je potrebno tudi v okviru Evropskega sveta, pa tudi skupaj z dialogom z Evropsko komisijo, da države Zahodnega Balkana čim prej postanejo članice evropske družine, "da vas postavimo tja, kamor spadate", je med drugim poudaril Golob.

Pri tem je priznal, da nobenega od teh izzivov ne bo lahko premagati, potrebno bo trdo delo. "Porabili bomo ogromno denarja, zlasti za poplave, pomoč in obnovo. Potrebovali bomo veliko časa, vendar moramo najti tako pogum kot modrost, in to bomo storili, da bi pokazali, da zmoremo. Lahko zgradimo boljši svet, ki temelji na solidarnosti," je poudaril.

Fajon: Populizem je največja ovira za svetovno solidarnost

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem govoru spomnila na nedavne uničujoče poplave v Sloveniji in poudarila, da svet ob krizah, s katerimi se spopada, potrebuje skupno ukrepanje.

Izpostavila je vojno v Ukrajini in druge oborožene spopade po svetu, motnje v oskrbi s hrano in energijo, revščino ter pandemijo covida-19. "Če težav ne bomo začeli reševati takoj, bodo naša generacija in generacije, ki prihajajo, plačale veliko ceno. Ta svet se bo nenadzorovano dramatično spreminjal, tudi zaradi naravnih nesreč in oboroženih spopadov. Naša dolžnost je zagotoviti, da se takšnim scenarijem izognemo," je poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve.

Slovenija ima po njenih besedah dve glavni prednostni nalogi: končanje vojne v Ukrajini in širitev Evropske unije na Zahodni Balkan.

Kot nestalna članica VS-ja ZN-a v letih 2024 in 2025 pa bo Slovenija ostala zavezana sloganu svoje kampanje Gradimo zaupanje – varujemo prihodnost, je dejala Fajon in poudarila, da sodelovanje in solidarnost vodita k splošnemu napredku.

Populizem je največja ovira za svetovno solidarnost in varnost v prihodnosti, je dejala in ponazorila, da se je težko boriti proti podnebnim spremembam, če te, kot trdijo nekateri populisti, ne obstajajo.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Za zagotovitev stabilnosti in solidarnosti je treba oblikovati močno mednarodno koalicijo, ki podpira mednarodne organizacije in institucije. Enako pomembno je urediti boj proti dezinformacijam in lažnim novicam ter področje umetne inteligence, je poudarila.

Brez obravnave teh pojavov je namreč po njenih besedah celoten koncept solidarnosti resno oviran, posledično pa lahko svet zdrsne v kaos. Krepitev mednarodne solidarnosti in varnosti je odvisna tudi od učinkovitega večstranskega sistema, zato je treba podpreti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ZN-a, je med drugim poudarila Fajon.

Zunanja ministrica je med drugim poudarila, da ima letošnji BSF tudi humanitarno noto, saj imajo udeleženci priložnost prispevati v sklad za obnovo, ter se zahvalila vsem posameznikom in institucijam v Sloveniji in tujini, ki so Sloveniji pomagali pri spopadanju s posledicami naravne ujme.

Vsi udeleženci foruma bodo lahko prispevali v sklad za obnovo po poplavah, ki ga ustanavlja vlada, obenem pa bo forum priložnost za dvostranske pogovore s predstavniki drugih držav o morebitni nadaljnji pomoči.

Na Bledu se je začel strateški forum

"Prav je, da si začnemo postavljati časovnico," je po napovedi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da mora biti EU do leta 2030 pripravljena na širitev, dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki meni, da ta proces traja predolgo, tako zaradi samih držav Zahodnega Balkana, kot tudi premajhne angažiranosti EU-ja.

Pirc Musar je sicer ob robu Blejskega strateškega foruma ocenila, da je bila današnja napoved predsednika Evropskega sveta Michela o širitvi EU-ja iskrena in da vanjo tudi sam verjame. Spomnila pa je, da je bilo tudi v današnji razpravi voditeljev držav Zahodnega Balkana slišati očitke, kako je EU premalo storila in kako postavlja ovire. "Od nobenega udeleženca pa nisem slišala, kje so njihove napake. Na njihovem mestu bi sama nedvomno pogledala v zrcalo in se vprašala, ali smo naredili dovolj, da bomo lahko ujeli to časovnico," je dejala Pirc Musar.

Če tega države ne bodo storile, bo namreč vlak odpeljal, je predsednica republike spomnila tudi na besede slovenskega premierja Roberta Goloba. "In jaz se tega bojim. A kot predsednica države verjamem, da ta želja obstaja, predvsem pa verjamem, da bodo voditelji držav Zahodnega Balkana prisluhnili ljudem," je poudarila. Kot je ob tem še opozorila, pa bo s padanjem podpore vstopu v EU med ljudmi v teh državah več populizma ter negativne energije in demagogije. Tega pa se morajo politiki primarno bati. "Od politikov je namreč odvisno, kakšno bo mnenje ljudi," je prepričana Pirc Musar.

Začel se je 18. Blejski strateški forum