REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriška raziskava: Koliko so ZDA doslej dale Ukrajini, a koliko same sebi?

Ameriška raziskava: Koliko so ZDA doslej dale Ukrajini, a koliko same sebi?Pomoč Ukrajini ali obnova ameriškega arzenala, tako bi se lahko glasilo vprašanje po analizi Centra za strateške in mednarodne študi v Washingtonu o pomoči, ki jo ZDA zahteva domnevno za Ukrajino. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Med drugim si Bidnova administracija želi milijardo dolarjev (od pomoči, ki jo je Kongres namenil Ukrajini) porabiti za tekmovanje s Kitajsko pri infrastrukturnih projektih; 1,25 milijarde dolarjev za Mednarodno banko za obnovo in razvoj, in to v cilju financiranja držav, ki »želijo pretrgati svojo odvisnost od Ljudske republike Kitajske«; ter 200 milijonov dolarjev za USAID zaradi ustanovitve sklada za preprečitev ruskih malignih akterjev v Afriki.

Del denarja od 113 milijard dolarjev, kolikor doslej znašajo štiri dodatne dodelitve ameriške pomoči, ki jo je ameriški Kongres odobril za Ukrajino, je šel tudi v ZDA in druge dele sveta, kaže analiza Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) v Washingtonu.

Analizo ameriškega inštituta so pripravili v luči zadnje zahteve administracije ameriškega predsednika Josepha Bidna po dodatni pomoči Kijevu v vrednosti 24 milijard evrov, katere usoda je še nedorečena.

Pri raziskovanju, kako se je res porabil ves ta denar, namenjen Ukrajini, je bilo ugotavljeno, da je bilo prejšnjih 113 milijard dolarjev najprej razdeljenih različnim ameriškim vladnim agencijam, ki nato odločajo, kako bodo ta denar porabili za pomoč, ki med drugim vključuje nabavo ameriškega orožja, podporo beguncem, energetsko pomoč, pa tudi »boj proti dezinformacijam«, navaja CSIS.

Največji delež je šel v roke obrambnemu ministrstvu ZDA (54,7 odstotka), ameriški agenciji za mednarodni razvoj (USAID - 32,3 odstotka), zunanjemu ministrstvu ZDA (osem odstotkov), več kot petodstotni delež pa ni prejela nobena druga agencija.

Pri tem se zastavlja vprašanje, ali tukaj res gre za pomoč Ukrajini ali obnovo ameriškega arzenala?

Avtorji poudarjajo, da je pomembno opozoriti, da ves tako razporejen denar ne konča dejansko v Ukrajini, in dodajajo, da je »dober del teh sredstev porabljen v ZDA ali za ameriško osebje.«

Kot primer navajajo plače ameriških vojakov, ki bodo napoteni v Evropo ali so že tam, pa tudi plače uradnikov iz različnih ministrstev ZDA, vključno z ministrstvo za pravosodje, finančno ministrstvo ter ministrstvo energetike, pa tudi za storitve, kot je izvrševanje sankcij ali, kot poudarja študija, »preiskave vojnih zločinov.«

Del denarja za Ukrajino, ki ostane »doma«, torej v ZDA, se porabi za nakup novega orožja, ki bo nadomestilo orožje, poslano v Kijev neposredno iz arzenala ameriške vojske, so dodali.

»Ne samo, da se ta denar uporablja za revitalizacijo ameriške vojaške industrijske baze, ampak tudi ministrstvu za obrambo omogoča pridobitev sodobnejše in naprednejše opreme,« pišejo avtorji in dodajajo, da je bilo doslej v te namene porabljenih 25,93 milijarde dolarjev.

Denar, nominalno namenjen Ukrajini, se uporablja tudi za pomoč državam v regiji, ki naj bi jih prizadela ruska posebna vojaška operacija.

Avtorji izpostavljajo primer Moldavije, ki je dobila 300 milijonov dolarjev za odpravo »popolne odvisnosti od ruske energije«.

Čeprav Kongres naposled vsakič odobri dodatna sredstva, Bidnova administracija je tista, ki potem odloči, kako bo ta denar porabljen, razen v primerih, ko je namen dodelitve posebej naveden, vsaka agencija pa mora posebej spremljati, kako porablja denar, ki ji je dodeljen.

Avtorji študije sicer ugotavljajo, da se ZDA ne morejo pohvaliti z izjemno transparentnostjo porabe denarja, ko gre za pomoč režimu v Kijevu.

Na lestvici nemškega Kiel Institute za transparentnost donacij Kijevu, imajo ZDA oceno 2,9 od 5, kar avtorji pripisujejo pomanjkanju posebne spletne strain za sledenje dodeljene pomoči, pa tudi pomanjkanju stalno dostopnih podatkov o skupnemu znesku pomoči, ki jo je poslala vlada ZDA.

Avtorji raziskave opozarjajo, da zadnja Bidnova zahteva za novo pomoč Kijevu v višini 24 milijard dolarjev vključuje postavke, ki nimajo veliko skupnega z Ukrajino ali trajajočim spopadom.

Med drugim si Bidnova administracija želi milijardo dolarjev (od pomoči, ki jo je Kongres namenil Ukrajini) porabiti za tekmovanje s Kitajsko pri infrastrukturnih projektih; 1,25 milijarde dolarjev za Mednarodno banko za obnovo in razvoj, in to v cilju financiranja držav, ki »želijo pretrgati svojo odvisnost od Ljudske republike Kitajske«; ter 200 milijonov dolarjev za USAID za ustanovitev sklada za preprečitev ruskih malignih akterjev v Afriki.

Če bo Kongres odobril dodatno pomoč Ukrajini v višini 24 milijard dolarjev, bo to zahtevalo še eno tranšo pomoči v začetku leta 2024, ko bodo ZDA na začetku predsedniških volitev, pa tudi vmesnih volitev v Kongres.

»Javna podpora nadaljnji pomoči Ukrajini je v najboljšem primeru razdeljena, pri čemer nekatere ankete kažejo, da večina Američanov nasprotuje nadaljnji finančni podpori. To članom Kongresa otežuje ponovno glasovanje o nadaljnjem financiranju Ukrajine,« ugotavljajo avtorji študije.

Velja spomniti, da bodo Združene države leta 2024 na začetku cikla vročih predsedniških volitev, kjer bo nadaljnja pomoč Ukrajini vsekakor ena od osrednjih tem razprtij med predsedniškimi kandidati.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke