Kot so ob tem poudarili v Pergamu, so še zlasti zgroženi nad takšnim načinom sprejemanja zakonodaje in zlorabe nujnih postopkov v razmerah, ko v Sloveniji sploh ni razglašena epidemija, za sprejemanje novih "podtaknjencev" v interventnem zakonu.
Najbolj problematične se jim zdijo določbe, ki povsem selektivno ter zgolj za eno poklicno skupino posegajo v sistem plač v javnem sektorju. Nerazumljivo in neutemeljeno je po njihovem, da zakon odpravlja omejitev najvišjega plačnega razreda zgolj za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi za druge javne uslužbence na najzahtevnejših delovnih mestih kot so visokošolski učitelji, raziskovalci, prvaki v gledališčih ter orkestrih in podobno.
Kot poudarjajo, gre za očitno in popolnoma neutemeljeno neenakost, ki je bila povrhu vsega sprejeta ob kršitvi postopka, ki ga za to predvideva zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in ob odsotnosti socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja. To predstavlja tudi kršitev stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2018, ki zaposlenim daje pravico do plačane stavke, če vlada enostransko poseže v enotni plačni sistem," so zapisali predstavniki sindikata Pergam.
Zato so napovedali vložitev zahteve za presojo omenjenega člena zakona z ustavo, saj so prepričani, da je zaradi sporne določbe del zaposlenih v javnem sektorju povsem brez razloga in utemeljitve manj ugodno obravnavan in postavljen v slabši položaj glede na zdravnike in zobozdravnike.
Dodali so še, da je plačni privilegij za zdravnike in zobozdravnike posebej zavržen v luči dejstva, da je vlada sindikatom javnega sektorja na dan božičnih praznovanj pisno sporočila, da se ni pripravljena pogajati o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. V pogovorih bi se lotili plač najslabše plačanih zaposlenih, ki prejemajo osnovne plače pod ravnijo minimalne plače, in se dogovorili glede rednega usklajevanja z inflacijo in drugimi makroekonomskimi gibanji.
"Če bi vlada prisluhnila večkratnim opozorilom sindikatov o nujnosti sprotnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ne bi z leti vse več plač javnih uslužbencev potonilo na raven minimalne plače, pa tudi do pritiskov po selektivnih dvigih plač v različnih delih javnega sektorja ne bi prihajalo. Očitno vlada načrtno destabilizira plačni sistem v javnem sektorju in pri tem omogoča posameznim poklicnim skupinam boljši pogajalski položaj v primerjavi z drugimi," so še dodali v Pergamu.
Ker je to po njihovem nesprejemljivo in ker to počne na način, ki ni skladen z ustavo in zakonom, bo sindikat spodbijal sporni člen interventnega zakona na ustavnem sodišču in oblikoval zahteve za dvig izhodiščnih plačnih razredov tudi ostalih javnih uslužbencev, zlasti tistih, ki so v enotnem plačnem sistemu umeščeni primerljivo z zdravniki in zobozdravniki, so še zapisali.