REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dve salvi dovolj za vse ameriške letalonosilke: Zakaj so »veličastne« ameriške ladje lahke tarče za ruske »Kinžale«?

Dve salvi dovolj za vse ameriške letalonosilke: Zakaj so »veličastne« ameriške ladje lahke tarče za ruske »Kinžale«?»Kinžali« proti ameriškim letalonosilkam. Vir: Posnetek zaslona, Telegram
Po ruskih simulacijah bi bile letalonosilke onesposobljene že v primeru, če bi jih zadela ena sama raketa »Kinžal«, več zadetkov pa je v primeru »salv« celo zelo verjetnih.

Slovenski »prozahodni« mediji, predvsem pa največje televizije, so nedavno ob obisku ameriške letalonosilke Gerald R. Ford v pristanišču Trst takoj poslale svoje posebne poročevalce, ki so s krova ladje priliznjeno poročali o tem, kako so ZDA menda na ta način »poslale sporočilo« Rusiji, zaradi vojne v Ukrajini.

Novinarji so naštevali razne podatke ter kovali v nebo vsemogočnost te in drugih ameriških letalonosilk.

Pri tem pa so pozabili povedati, da so vse letalonosilke danes vse bolj »sedeče race« in zelo ranljive za orožje, ki ga ZDA sploh še nimajo – supersonične rakete, ki jih imata Rusija in Kitajska, morda pa že tudi – Iran.

To pa bi lahko pomenilo, da bi jih morda lahko dobil tudi – libanonski Hezbolah.

Letalonosilke so bile najpomembnejše pomorsko orožje že v drugi svetovni vojni in so bile od tega trenutka naprej strah in trepet svetovnih morij.

Omogočile so številne intervencije, predvsem ZDA v tujini. A sedaj se časi hitro spreminjajo. Vse bolj jim grozijo zelo hitre rakete.

Hezbolah sicer ima protiladijske rakete, hipersoničnih pa verjetno še nima. In zanimivo je, da so se ameriške letalonosilke v Sredozemlju ustavile varno, izven dosega doslej znanih raket Hezbolaha.

Danes sta namreč kar dve bojni skupini letalonosilk v Sredozemlju, pred obalami Izraela in Palestine.

In nedavno je prav predsednik Rusije Vladimir Putin opozoril, da so ruska letala v Črnem morju pričela z rednimi patruljami z raketami »Kinžal«, ne kot grožnjo, pač pa le da »spomni« na to dejstvo.

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je ob robu vrha Pas in pot na Kitajskem prejšnji teden novinarjem povedal, da je vojaškim letalom ruskih zračnih sil ukazal redno patruljiranje nevtralnega zračnega prostora nad Črnim morjem.

»Trajna napotitev« je reakcija na naraščajoče napetosti z ZDA, je dejal predsednik Rusije.

»Naša letala MiG-31 so oborožena z raketnimi sistemi 'Kinžal'. Znano je, da imajo doseg več kot 1000 km in hitrost Mach-9,« je spomnil ruski predsednik na novinarski konferenci v Pekingu.

Kakšne so torej možnosti, da ameriške letalonosilke preživijo srečanje z ruskimi ali kitajskimi raketami?

Istočasno je tudi Kitajska na Bližnji vzhod poslala svojih šest rušilcev.

Oboroženi so s podobnimi supersoničnimi raketami, ki lahko potopijo letalonosilke.

V ZDA so to seveda razumeli kot jasno grožnjo – in prav je tako.

Kakšne so torej možnosti, da ameriške letalonosilke preživijo srečanje z ruskimi ali kitajskimi raketami?

Podatki o teh raketah in simulacije kažejo, da bi bile ameriške letalonosilke lahko hitro uničene.

Po navedbah predstavnikov ruskih sil je hiperzvočni raketni sistem »Kinžal« (NATO klasifikacija »Dagger« ozoroma »Bodalo«) sposoben zadeti sovražne cilje ne le na kopnem, ampak tudi na morju.

Zlasti govorimo o tako velikih ladjah, kot so letalonosilke. V zvezi s tem so ruski strokovnjaki že pred leti pripravili situacijo, v kateri so proučevali, kako bi lahko letalonosilke držav Nata v primeru protiruske vojaške agresije napadli iz zraka s hiperzvočnimi raketami kompleksa »Kinžal.«

Ena od obravnavanih možnosti je hipotetični napad na eno največjih letalonosilk našega časa, USS George HW Bush ameriške mornarice. To je ameriška ladja za prevoz letal z izpodrivom 97 tisoč ton in največjo dolžino 333 metrov. Njena posadka šteje 3200 ljudi, plus skoraj 2,5 tisoč vojakov - letalcev.

Kaj bi se torej zgodilo z letalonosilko tega tipa (kot je Nimitz), če jo napade eno samo rusko »bodalo«?

Simulacija je upoštevala posledice stika 500 kilogramov težke bojne glave »Kinžala« s strukturo ladje. Upoštevana je bila tudi največja hitrost leta rakete, kar je približno 12 Machov.

To je takšna hitrost, da je ameriški protizračni sistemi na okoliških ladjah, ki varujejo letalonosilko, ne bi mogli prestreči. Povedano drugače, s hipotetičnim udarom bo tarča v vsakem primeru zadeta.

Strokovnjaki menijo, da bi bil morda najučinkovitejši napad usmerjen ne v poveljniški most, ampak po krovu letalonosilke.

A kako usodno bi lahko to bilo za ameriško letalonosilko?

Strokovnjaki menijo, da bi bil morda najučinkovitejši napad usmerjen ne v poveljniški most, ampak po krovu letalonosilke.

Tudi če lahko letalonosilka prvič po zadetku ostane na površju, bo potencial njenih letal izničen zaradi poškodbe krova. Poleg tega bi tak napad lahko povzročil uničenje vsaj enega od dveh ladijskih reaktorjev A4W iz Westinghousa. Skupna moč teh reaktorjev je 1100 MW.

Raketa s poltonsko bojno glavo, ki se giblje z veliko hitrostjo, je sposobna ne samo uničiti zanke kroženja hladilne tekočine, temveč tudi povzročiti eksplozijo samih jedrskih reaktorjev med njihovim aktivnim delovanjem med bojno operacijo letalonosilke.

To nakazuje, da je lahko en sam raketni udar hiperzvočnega kompleksa »Kinžal« dovolj za popolno uničenje ne le vodilne letalonosilke, temveč tudi celotne udarne skupine letalonosilk.

Ameriška letalonosilka Vir:National Interest
Ameriška letalonosilka. Vir: Posnetek zaslona, X

Nekaj podobnega so ugotovili tudi na slovenski strani RTBH, kjer so analizirali, kaj bi se zgodilo, če bi NATO poskušal blokirati ruske ladje v Baltskem morju - kar pravkar predlaga predsednik Latvije.

Ugotovili so, da v tem primeru zahodne sile čaka bridka usoda.

Hiperzvočni raketni sistem »Kinžal« lahko uniči vojaške ladje, vključno z letalonosilkamii, je v intervjuju za Krasno zvezdo že leta 2018 povedal namestnik ruskega obrambnega ministra Jurij Borisov.

»Gre za razred preciznega orožja, ki ima večnamensko bojno enoto, ki omogoča delo tako z mirujočimi kot z gibljivimi cilji. Predvsem letalonosilke, ladje križarke, rušilci in fregate so možne tarče tega orožja,« je dejal Borisov.

Z 11 izstreljenimi ruskimi hiperzvočnimi raketami proti 11 obstoječim letalonosilkam ZDA samo 1,3 rakete ne bi dosegla cilj. Po prvi salvi ruskih hiperzvočnih raket bi imel Pentagon samo še dve letalonosilki, od tega eno poškodovano.

Običajne manevrirne rakete letijo s precej nižjimi hitrostmi, okoli 900 kilometrov na uro.

12 Machov je izraženo v km/h približno 14.700,5 km/h.

To pomeni, da predmet, ki se giblje s hitrostjo 12 Machov, potuje s hitrostjo, ki je približno 9,1-krat večja od povprečne hitrosti komercialnega reaktivnega letala, ki znaša okoli 900 km/h2.

Za lažjo predstavo, če bi lahko leteli s hitrostjo 12 Machov iz Ljubljane v Tokio, bi potrebovali le približno 45 minut, da bi dosegli cilj!

Kitajske simulacije kažejo, da bi bilo potrebnih 24 njihovih izstrelkov DF-17, da bi potopili letalonosilko Gerald Ford.

Pisec spletnega portala Voltairenet.org ocenjuje, da bi bile ameriške letalonosilke v primeru spopada potopljene s kar 88-odstotno verjetnostjo.

Blokada Rusije na območju Črnega in Sredozemskega morja ni izvedljiva predvsem zaradi novih hiperzvočnih raket H-47M2 Kinžal in 3M22 Cirkon, ki lahko učinkovito nevtralizirajo celo skupino ladij ameriške mornarice, tudi na območju Gibraltarske ožine.

»Kinžal«. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Podobno velja za podobne poskuse na Baltskem morju, kjer je Rusija z enklavo Kaliningrad in plinovodom Severni tok (ki so ga že razstrelili ameriški diverzanti s pomočjo Norveške) sicer najranljivejša, zatrjuje avtor prispevka Valentin Vasilescu.

Rusija lahko s hiperzvočnimi raketami napade vsako mornariško skupino, ki bi poskušala ustvariti blokado.

Po njegovih besedah je možnost, da bi ZDA s podporo držav zveze NATO uspešno izpeljale širšo pomorsko blokado Rusije iz atlantske, baltske in arktične smeri, le »malo verjetna«.

Letalonosilk niti ne bi mogli uporabiti v severnih ledenih vodah zaradi nevarnosti kosov ledu pod vodno površino, ki bi bili za te ladje usodni.

Na podoben način naj bi bili na neuspeh obsojeni poskusi iz smeri Grenlandije ali Aljaske. Baltska smer se tako zdi še najbolj realna možnost za pomorsko ofenzivo na Rusijo, a tudi na te poskuse slednja lahko odgovori s svojimi obrambnimi raketami, jedrskimi podmornicami in strateškimi bombniki.

»Rusija lahko s hiperzvočnimi raketami napade vsako mornariško skupino, ki bi poskušala ustvariti blokado. Napadla bi jih takoj, ko bi vstopile v ožino Skagerrak, ki povezuje Severno in Baltsko morje. Poleg tega lahko ruske podmornice na jedrski pogon, oborožene s hiperzvočnimi raketami, napadejo katerokoli skupino ameriške mornarice, če se znajde 1000 km proč od vzhodnega roba Atlantskega oceana, na jugu Islandije. Rusi lahko prav tako izstrelijo hiperzvočne rakete H-47M2 iz bombnikov na dolge razdalje Tu-160 in Tu-23M3, če bi skupina ameriške mornarice dosegla južno Grenlandijo. Da jih ne bi prestregli, bi ruska letala priletela iz smeri severnega tečaja,« piše Vasilescu.

Avtor prispevka se je dotaknil še enega pomembnega elementa operacije.

»Kinžal«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po njegovih besedah bi bila največja težava nasprotnikov v kroničnem pomanjkanju časa za primerno reagiranje na ruski napad.

Zastraševalna vloga obeh ameriških letalonosilk je vse manjša, možnost, da trajno onesnažita Sredozemlje pa vse večja.

»V primeru napada s hiperzvočnimi raketami bi imel Pentagon zelo malo časa za reakcijo. To velja zaradi pospešene hitrosti gibanja teh raket in minimalnega časa, ki jih potrebujejo hiperzvočne rakete za vstop v območje reagiranja protizračnih sistemov. Raketa 'Kinžal' ima domet 2000 km, hitrost 12.250 km/h in najvišjo višino preleta 40.000 do 50.000 m. Raketa 'Cirkon' ima domet 1000 km, hitrost 9.800 km/h in najvišjo višino preleta 40.000 m.

Verjetnost, da bi bila z raketo enega ali drugega tipa prebita protizračna obramba in uničena letalonosilka, znaša 88 odstotkov. To pomeni, da bi v primeru izstrelitve 100 hiperzvočnih raket 88 raket prebilo protizračno obrambo in uničilo svoje cilje. Če to matematiko prenesemo na konkreten primer ZDA: z 11 izstreljenimi ruskimi hiperzvočnimi raketami proti 11 obstoječim letalonosilkam ZDA samo 1,3 rakete ne bi dosegla cilj. Po prvi salvi ruskih hiperzvočnih raket bi imel Pentagon samo še dve letalonosilki, od tega eno poškodovano. To bi bila zelo resna katastrofa.«

Z letalonosilkama ZDA v Sredozemlju smo se zelo približali prav temu scenariju.

Zastraševalna vloga obeh je vse manjša, možnost, da trajno onesnažita Sredozemlje pa vse večja.

Kateri izstrelki so najbolj nevarni v letu 2023 pa si lahko ogledate spodaj...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke