V zahvalo za prvi dar so v okviru Moravske narodne knjižnice ustanovili Knjižnico Milana Kundere, ki so jo odprli 1. aprila, s čimer so zaznamovali pisateljev 94. rojstni dan. Zakonca Kundera sta ustanovi podarila več kot 3000 avtorjevih publikacij, ob teh pa še množico literarnih kritik, slik in pisateljeve osebne korespondence – med drugim tudi s Federicom Fellinijem, piše na spletni strani mesta Brno.
Velik angažma pisateljeve žene Vere
Arhitekturna zasnova te tako rekoč knjižnice v knjižnici je delo biroja Hrdine & Pavlika v sodelovanju s Tomašem Kovalčikom. Njihovo delo je med drugim pohvalila tudi Vera Kunderova, ki "si ni le zamislila ideje o ustanovitvi knjižnice, temveč je oseba, ki je – z izjemno predanostjo in marljivostjo – sestavila ter pomagala pripraviti zbirko za odpremo sem".
Knjižnica Milana Kundere je namenjena predvsem študentom, raziskovalcem in literarnim kritikom. Njena zbirka je na voljo za izposojo zgolj v prostorih knjižnice. V prostoru so tudi računalniki, ki vsebujejo zvočne različice Kunderovih del v češčini, angleščini, francoščini in nemščini. Na računalnikih je na voljo tudi strojna oprema za preučevanje digitaliziranih del – predvsem natisnjenih izpisov z avtorjevimi lastnimi popravki – in vsega arhivskega gradiva, ki je trenutno dostopno v okviru postopne digitalizacije. Obiskovalci knjižnice imajo tudi dostop do posebnega zemljevida, ki prikazuje, kako so bila po vsem svetu objavljena Kunderova dela.
Cocteau, Sartre, Ionesco, Nabokov ...
Moravski narodni knjižnici nedavno podarjene knjige so bile tja pripeljane iz pariškega stanovanja Kunderovih in jih zdaj postopoma dodajajo tudi v knjižnico, ki nosi njegovo ime. Knjige skupno tehtajo skoraj eno tono in zapolnjujejo približno 50 metrov polic, so sporočili iz knjižnice. Nekatere izmed njih je imel Kundera zmeraj na dosegu roke na svoji pisalni mizi. Med njimi so bili denimo dnevnik nadrealista Jeana Cocteauja, dela eksistencialista Jeana-Paula Sartra, romunskega dramatika Eugena Ionesca in ruskega pisatelja Vladimirja Nabokova. V zapuščini je bila tudi partitura 7. simfonije Ludwiga van Beethovna, piše nemška tiskovna agencija DPA.
"To so knjige, ki jih je bral, knjige, ki jih je želel imeti pri sebi, knjige, ki so ga navdihovale. V mnogih so njegovi zapiski, komentarji, označeni odlomki. Vidite lahko, da je več teh knjig povezanih z njegovimi eseji ali romani," je za češko tiskovno agencijo CTK povedal direktor moravske knjižnice Tomas Kubicek.
Milan Kundera se je rodil leta 1929 v Brnu na Češkem. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med praško pomladjo in po njej, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Vsa njegova dela so bila prepovedana in umaknjena iz knjižnic in knjigarn. Oblasti so mu leta 1979 odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo. (Češko državljanstvo so mu sicer vrnili šele konec leta 2019.)
Ko je moral kot pisatelj doma utihniti, si je Francijo izbral za novo domovino. Tam je tudi predaval na univerzah v Rennesu in Parizu. Nekaj časa je pisal še v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino. Francoska dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t. i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani so Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. Po zadnji je leta 1988 Philip Kaufman posnel istoimenski film z Danielom Dayem-Lewisom in Juliette Binoche v glavnih vlogah, a pisatelj s filmom ni bil zares zadovoljen.
Kundera, eden največjih pisateljev naše dobe, je po dolgi bolezni umrl 11. julija letos v Parizu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje