Sobota, 25. 9. 2021, 22.10
2 leti, 7 mesecev
Kako sta razvpita Kleopatra in ameriška zvezna država Louisiana povezani s Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,48
19
Ameriška zvezna država Louisiana (na fotografiji je New Orleans, največje mesto te zvezne države) in Slovenija imata skupne etimološke korenine.
Ameriška zvezna država Louisiana, zapeljiva egiptovska kraljica Kleopatra in Slovenija na prvi pogled nimajo nič skupnega. Toda v resnici vsa tri imena izvirajo iz iste indoevropske besede.
Louisiana je dobila ime po francoskem kralju Ludviku XIV. (po francosko je Ludvik Louis), ki je bil znan po vzdevku Sončni kralj. Na začetku so Francozi dali ime Louisiana celotnemu porečju reke Misisipi. Louisiana je vključevala tudi dele današnje Kanade. Pozneje se je ime Louisiana skrčilo na današnje ozemlje te ameriške zvezne države.
Praindoevropska beseda *kleu
Francosko ime Louis izhaja iz germanskega imena Ludwig, ki je nastal iz starejše različice Hlodovic, kar pomeni slaven bojevnik (pragermanska beseda hludaz, na podlagi katere je nastala beseda hlodo ali hloto, pomeni glasen, poslušati ali slaven). Podobno ime je Lothar, ki je nastalo iz Hlothar in pomeni dobesedno slavno vojsko. Tudi tukaj začetek imena tvori beseda hlot, ki je nastala iz pragermanske besede hludaz.
Hludaz je nastal iz praindoevropske besede kleu ali klew, kar pomeni poslušati, pa tudi slaven, sloveč, glasen ... V germanskih jezikih se je glas k spremenil v h (hludaz), ki pa je pozneje odpadel. Tako je zdaj glasen/glasno v angleščini loud, v nemščini pa laut (izgovarjava je v obeh jezikih skoraj enaka).
Sluh, slava in slovo
V satemskih indoevropskih jezikih, kamor spadajo tudi slovanski jeziki, se je glas k spremenil najprej v glas ś (śleu/ślew), nato pa v s. Tako so iz praindoevropske besede kleu nastale slovanske besede, kot so sluh, slaven, sloveč in slovo. Beseda kleu oziroma klew je bila tudi osnova za ime ljudstva, ki je prvič omenjeno v grško pisanih virih v 6. stoletju kot Sklabenoi ali Sklavenoi.
Videoposnetek o praindoevropščini:
Danes jim v slovenščini rečemo Slovani. Od Grkov so ime prevzeli tudi latinsko govoreči: Sclavi. Grška beseda Sklavenoi oziroma latinska Sclavi je tudi osnova za angleško in nemško besedo za Slovane: Slavs in Slawen. Pa tudi za italijansko besedo Slavi.
Slovani in najbolj znana italijanska beseda
Ker so bili poganski Slovani zelo številno zastopani v trgovini s sužnji v zgodnjem srednjem veku, je beseda Slovan oziroma Sclavus postala sopomenka za sužnja. V angleščini je tako suženj slave, v nemščini sklave, v italijanščini schiavo. Beseda schiavo je tudi osnova za italijansko-beneški pozdrav s-ciao vostro ali s-ciao (sl. sem tvoj suženj). Iz tega je nastal skrajšani pozdrav ciao (čao), ki spada med najbolj znane italijanske besede.
Iz Slavenej nastanejo Sloveni
V 6. stoletju so si Slovani sami rekli Slavenej, kar je verjetno pomenilo govoreči, torej tisti, ki znajo govoriti. To je bila verjetno samooznaka za ljudi, ki so se lahko medsebojno sporazumevali. Tistim, ki so govorili nerazumljiv jezik, pa so Slovani rekli Nemi oziroma Nemci.
Glas a v besedi Slavenej je bil kratek. Ta kratki glas a se je pozneje v slovanskih jezikih (v alpski slovanščini, predhodnici slovenščine, se je to po mnenju jezikoslovca Georga Holzerja zgodilo v 9. stoletju) spremenil v glas o, končni -ej pa se je skrajšal v glas i. Beseda Slavenej se je tako preoblikovala v Sloveni.
Slovenci in Slovani
Slovanska beseda Sloveni pa je med drugim tudi osnova za narodno ime Slovenci, pa tudi za Slovenijo. Ta beseda je tudi osnova za narodno ime Slovaki. Iz besede Sloveni je pozneje nastala tudi poljska beseda Słowianie (skupno ime za pripadnike vseh slovansko govorečih narodov), ki so jo od Poljakov prevzeli tudi Slovaki (Slovania) in Čehi (Slovane).
Videoposnetek o slovanskem esperantu:
Od Čehov smo jo nato prevzeli tudi Slovenci v obliki Slovani. Tako se je v slovenščini beseda Slovenci začela uporabljati izključno za pripadnike slovenskega naroda, beseda Slovani pa za pripadnike vseh slovansko govorečih narodov.
Slavko, Sofoklej in Kleopatra
Glas a v besedi slava ali slaven je dolg, zato se ni spremenil v glas o tako kot kratki a. Tako imamo zdaj besedi slava in slovo. Beseda slaven oziroma slava je na primer osnova za slovanska imena, kot so Stanislav, Miroslav, Slavko ... Podobna osebna imena, ki izvirajo iz praindoevropske besede kleu, pa nimajo samo Slovani in Germani, ampak so bila pogosta tudi pri starih Grkih. Grška beseda za slavo je bila kles ali kleos.
Tako so nastala imena, kot so Sofokles (Sofoklej), Perikles (Periklej), Herakles (Heraklej), Demokles (Demoklej), Temistokles (Temistokel) ... Po tem kopitu je tudi narejeno osebno žensko ime Kleopatra, kar pomeni Očetova slava (kleos je slava, pater je oče, rodilnik je patros).
19