Igor Kaučič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Igor Kaučič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Bi imel predsednik vlade Robert Golob lažje delo pri zamenjavah ministrov, če bi že bile sprejete spremembe ustave in ministrov ne bi več volil državni zbor, temveč bi jih imenovala predsednica republike? Kaj vse potegne za sabo sprememba imenovanja sodnikov in kaj razbremenitev Ustavnega sodišča? Te tri vsebinske predloge spremembe ustave imajo na mizah poslanci (vložen je že tudi predlog o vpisu gotovine vanjo). Kako daleč so spremembe, je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija pojasnil ustavni pravnik Igor Kaučič, sicer koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji.

Sprememba pri imenovanju vlade
Po predlogu bi predsednika vlade še naprej na tajnem glasovanju izvolili poslanci in poslanke z absolutno večino (46 glasov), pristojnosti izvolitev posameznih ministrov pa ne bi imeli več, temveč bi jih na predlog predsednika vlade imenovala predsednica (ali predsednik) republike. S tem bi se izognili zapletom, na kakršne je nedavno, denimo pri razreševanju ministrice Irene Šinko, naletel premier Robert Golob, potrjuje Kaučič, ki sicer pojasnjuje, da je vzrok za spremembo nepravilnost izpred treh desetletij. “Leta 1991 smo uvedli parlamentarni sistem po zgledu nemškega. Po njem predsednika vlade voli parlament, ministre pa imenuje predsednik republike na predlog predsednika vlade. Ta sistem pa so v zadnjem trenutku spremenili tako, da so tudi imenovanje ministrov prepustili državnemu zboru.” Kot pravi, je to ustavnopravno nepravilnost, ki ima praktične posledice, kakršne vidimo zdaj. “To pomeni, da državni zbor imenuje in razrešuje ministra, ki je sicer del ekipe predsednika vlade. Tako kot drugje v Evropi bi tudi mi želeli, da se to normalizira, tako da predsednik vlade oblikuje svojo ekipo ministrov.” Takšno ureditev je mogoče uvesti na podlagi volilnih izidov in koalicijskih pogodb, ki jih potem formalno potrjuje najvišji člen izvršilne oblasti, predsednik republike. “To je preprosta logika. Vlada potem za svoje delo odgovarja državnemu zboru kot celota, ne pa na ravni posamičnih ministrov.” Ti se tudi ne bi več predstavljali kot kandidati niti pred matičnimi odbori oziroma to ne bi bila več ustavna kategorija. “Nič ni narobe, če kandidati v državnem zboru predstavijo svoje videnje, ampak glasovanje o ministrih slabi koncept enotne vlade, ki bi v državnem zboru odgovarjala kot celota.” Iz istega razloga bi ukinili možnost interpelacije zoper posameznega ministra, ostala bi le nezaupnica vladi.

Imenovanje sodnikov “v finalu”
Od vseh omenjenih ustavnih sprememb je najdlje predlog imenovanja sodnikov, ki jih ne bi več volil državni zbor, temveč bi jih imenoval oziroma imenovala predsednica republike. Začetek postopka sprememb je že podprlo dve tretjini poslank in poslancev, strokovna skupina pri ustavni komisiji pa je tudi v tem prazničnem tednu pripravljala besedilo spremenjenih členov ustave. Kot se je izrazil Kaučič, je zadeva že “v finalu”, pri osnutku besedila ustavnega zakona pa so odprta le izvedbena vprašanja – predvsem tisto, kako tudi med prehodom na nov sistem zagotoviti neokrnjene volitve sodnikov. Največ možnosti za zaplete Kaučič vidi pri popolnjevanju sodnega sveta, ki se po predlogu z 11 članov širi na 15. Od teh štirih dva izvolijo sodniki, dva pa državni zbor z dvetretjinsko večino, kar terja visoko stopnjo soglasja med političnimi akterji. Takšni spremembi sestave sodnega sveta pa nasprotuje tudi sam sodni svet; ta člen ustave so namreč odprli šele sredi postopka. A Kaučič pravi, da je ena sprememba nujna: “Če mi prenesemo imenovanje sodnikov na predsednico republike, jo je seveda treba izvzeti iz predlaganja članov sodnega sveta, ki je po veljavni ustavi v njeni pristojnosti. Ta sprememba nujno pomeni poseg v člen o sodnem svetu … Pri tem se je ugotovilo tudi, da številne pristojnosti narekujejo večje število članov sodnega sveta in da je treba poseči v njegovo delo.”

Kaj Kaučič pravi o očitkih o politizaciji sodnega sveta in o poskusih razbremenitve Ustavnega sodišča, pa v tokratni epizodi Ob osmih. Naročite se na podkast.

Igor Kaučič: Poslanci glasujejo tudi o stvareh, ki so v domeni predsednika vlade