"Kaj vse je treba urediti, preden lahko psico ali psa parite, je odvisno od pasme. Za vse pasme velja, da mora biti psica oz. pes vpisan v Slovensko rodovno knjigo, če je uvožen iz tujine, oziroma mora imeti s strani KZS izdan rodovnik, če je skoten v Sloveniji. Potem pa mora v primerni starosti opraviti vzrejni pregled, ki ga vzrejne komisije organizirajo načeloma 2-krat letno, in sicer spomladi in jeseni. Pred vsakim vzrejnim pregledom vzrejna komisija objavi razpis - ali na spletni strani KZS ali na spletni strani kluba, ki ima koncesijo za vzrejo, v katerem je opredeljeno, kaj lastnik potrebuje za pristop na vzrejni pregled, katere dokumente mora za to poslati ali prinesti s seboj na pregled in do kdaj se mora na le-tega prijaviti. Obstajajo razlike glede na pasmo, zato je najboljše, če se lastnik psice ali psa z vsemi vprašanji obrne direktno na vzrejno komisijo za svojo pasmo. Tam mu bodo povedali, kaj vse so pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja za pasmo, ki jo ima, na primer starost za pristop na vzrejni pregled, morebitni potrebni zdravstveni pregledi, testi ...," pojasni Katja Dermol.

PREBERITE ŠE: VESTE, KAJ POMENI, ČE PES NOSI RUMENO PENTLJO?

Prva paritev

Starost, kdaj lahko opravimo prvo paritev, je odvisna od pasme in je opredeljena v posameznih vzrejnih pravilnikih. "V večini za samce od 12. meseca starosti naprej, za psice pa od 15. ali 18. Poleg tega je za psice omejena maksimalna starost 8 let za zadnje leglo." Po besedah sogovornice načeloma psice ni treba razstavljati, če želimo imeti leglo, razen če je pogoj za pristop na vzrejni pregled telesna ocena z razstave. Pojasni, da se v tem primeru te ene razstave mora udeležiti, da izpolni pogoj za pristop na vzrejni pregled. "Ali vzrejna komisija zahteva telesno oceno z razstave, si lahko lastnik prebere v vzrejnih pravilnikih ali pa se z vprašanjem obrne direktno na vzrejno komisijo."

KAJ JE RODOVNIK
Rodovnik je uradni dokument, ki vsebuje podatke o prednikih živali ter druge pomembne informacije, kot so datum rojstva, oznaka čipa, podatki o lastniku ali vzreditelju, morebitni dosežki na razstavah in podobno. Omogoča sledljivost prednikov, ki je ključna pri ohranjanju pasemskih značilnosti in zdravja živali. Vzreditelji uporabljajo rodovnike za načrtovanje parjenja in preverjanje, ali psi izpolnjujejo standarde pasme. Prav tako rodovnik omogoča lastnikom, da sledijo poreklu svojega psa in pridobijo informacije o morebitnih genetskih predispozicijah ali dednih boleznih.

PREBERITE ŠE: NAJDRAŽJI SO PSI Z RODOVNIKOM

!!galerija!!

Registracija psarne

Psarna se registrira pri FCI - mednarodni kinološki organizaciji, katere članica je tudi Kinološka zveza Slovenije, in je mednarodno zavarovano ime, ki ga vzreditelj lahko uporablja na rodovnikih kot »priimek« mladičev, da je razvidno od kje le-ti izhajajo že iz samega polnega imena psa. "Nikjer na svetu se ne smeta pojaviti uradno registrirani psarni z enakim imenom."

Lastnosti dobrega vzreditelja

Na vprašanje, kakšne so lastnosti dobrega vzreditelja, Dermolova odgovarja, da je to zelo teoretično vprašanje, saj si vsak po svoje razlaga, kaj zanj pomeni pojem biti dober vzreditelj. "Kinološka zveza Slovenije vzrediteljev ne ločuje na dobre in slabe. Za vse pri nas registrirane vzreditelje veljajo enaka pravila, pa tudi zakonodaja je enaka za vse. Kako pa vzreditelj socializira mladiče, kje jih ima nastanjene …, pa je potem v okviru teh pravil in zakonov prepuščeno posameznemu vzreditelju. Socializacija mladičev je različna glede na pasmo, prav tako njihov razvoj, tako da je nemogoče odgovoriti na to vprašanje z nekimi splošnimi lastnostmi, ki naj bi jih posamezen vzreditelj imel, da bi se ga lahko smatralo za dobrega vzreditelja."

PREBERITE ŠE: KOLUMNA ANJE GERMŠEK: ZGODILO SE JE IZNAKAŽENJE