Claudia Goldin je šele tretja ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado na področju ekonomije. Foto: Reuters
Claudia Goldin je šele tretja ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado na področju ekonomije. Foto: Reuters

Claudia Goldin je ekonomistka in zgodovinarka, ki se ukvarja z zgodovino ekonomskega razvoja in dela, ter profesorica na Harvardu. Znanstveno se posveča širokemu polju tematik – žensk na trgu dela, razlik med plačami, enakovrednosti zaslužkov glede na spol, izobraževanju in delavskim migracijam. V preteklosti išče razloge današnjih težav in jih osvetljuje.

"Pripravila je prvi celoviti prikaz zaslužkov žensk in njihove udeležbe na trgu dela skozi stoletja. Njene raziskave razkrivajo vzroke za spremembe in tudi glavne razloge, zakaj še vedno obstaja spolna neenakost," so poudarili v Kraljevi švedski akademiji znanosti.

"Z brskanjem po arhivih in prečesavanjem več kot 200-letne zbirke podatkov je predstavila nova in pogosto presenetljiva dejstva. S tem nam je omogočila globlje razumevanje razlik v zaslužkih in stopnjah zaposlenosti med spoloma, dejavnikov, ki vplivajo na možnosti žensk na trgu dela, in na to, kako zelo je bilo njihovo delo iskano. Svobodna izbira žensk je bila pogosto omejena in še vedno ostaja omejena s poroko ter odgovornostjo za dom in družino, kar je v središču njenih analiz," so še zapisali.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Kljub modernizaciji, gospodarski rasti in vse večjemu deležu zaposlenih žensk v dvajsetem stoletju se razlike v plačah med spoloma dolgo skorajda niso zmanjšale. Goldin delno razlago za ta pojav pripisuje dejstvu, da se pričakovanja žensk oblikujejo na podlagi izkušenj prejšnjih generacij, kar upočasnjuje razvoj. Švedska akademija je sporočila tudi, da njena spoznanja segajo daleč prek meja ZDA, saj so podobne vzorce opazili tudi v drugih državah.

"Zahvaljujoč prelomni raziskavi Claudie Goldin zdaj vemo veliko več o tem, katere ovire bo morda treba odpraviti v prihodnosti," je dejal predsednik odbora za nagrado za ekonomijo Jakob Svensson.

Konec tedna razglasitve Nobelovih nagrad

Nagrada za ekonomijo je zadnja v seriji letos podeljenih Nobelovih nagrad. Ne spada med izvirne nagrade za znanost, književnost in mir, ki jih je v svoji oporoki zasnoval izumitelj in poslovnež Alfred Nobel, ampak so jo leta 1968 dodali na pobudo švedske centralne banke.

Sklad za prestižno nagrado na področju ekonomije znaša 11 milijonov švedskih kron ali 948.000 evrov. Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra – na obletnico smrti Nobela.