Fiskalni svet opozoril na visok primanjkljaj kljub občutnemu okrevanju

Primanjkljaj v državnem proračunu je bil po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2,412 milijarde evrov, predvsem zaradi protikoronskih ukrepov. Fiskalni svet opozarja, da ostaja zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Dosegel je namreč 88 odstotkov s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021.

LJUBLJANA > V državnem proračunu je za celotno leto 2021 predviden primanjkljaj v višini 2,747 milijarde evrov. Javnofinančni primanjkljaj bremenijo predvsem protikoronski ukrepi, brez neposrednega učinka teh ukrepov bi primanjkljaj v prvih osmih mesecih znašal 402 milijona evrov, v danes objavljeni mesečni publikaciji ugotavlja fiskalni svet.

Za 700 milijonov evrov dodatkov zaposlenim

Skupni neposredni obseg covidnih ukrepov je bil v prvih osmih mesecih 2,248 milijarde evrov, kar je okoli trikrat več, kot je bilo za celo leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del covidnih odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim, teh je skoraj za 700 milijonov evrov.

Prihodki državnega proračuna so v prvih osmih mesecih dosegli 7,03 milijarde evrov, kar je 20,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih ukrepov pa so bili za 9,4 odstotka višji. "Razmeroma visoka rast prihodkov je torej v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos," so pojasnili.

Odhodki so se medtem povečali za 16,8 odstotka na 9,45 milijarde evrov. Brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih ukrepov v višini 2,248 milijarde evrov pa so bili višji za 7,7 odstotka. Slednje je po navedbah fiskalnega sveta v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij.

Skupni neposredni učinek koronskih ukrepov od marca lani znaša 4,641 milijarde evrov, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5,251 milijarde evrov.

Primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v enakem obdobju lani

Fiskalni svet je opozoril, da ostaja javnofinančni primanjkljaj zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po podatkih statističnega urada je namreč raven bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 odstotka. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih presegli raven iz enakega obdobja predkriznega leta 2019.

"Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v enakem obdobju lani in je tudi že skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021. Poleg tega od projekcij ob lanski spremembi proračuna letos bistveno odstopa struktura odhodkov. Ključni razlog za odstopanje je na eni strani izrazito visok obseg odhodkov za covidne ukrepe, med katerimi občutno prednjačijo dodatki zaposlenim," je poudaril fiskalni svet.

Po oceni fiskalnega sveta okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru protikoronske zakonodaje.

"Ob tem pa ugotavljamo, da odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami, kar je sicer le delno posledica že tradicionalno nižje porabe EU sredstev od predvidene, očitno optimistično načrtovanje tovrstnih odhodkov lahko odpira prostor za druge oblike porabe, ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih proračuna," so izpostavili.

Denar za preprečevanje posledic epidemije ni za reševanje sistemskih težav

Fiskalni svet je tako ob pripravi proračunov ponovno poudaril, da je treba denar, namenjen preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešuje sistemskih težav. Po njegovem je treba poskrbeti tudi za realistično načrtovanje in za učinkovito porabo razpoložljivega evropskega denarja.

"Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slabšal strukturni položaj javnih financ in neustrezno večal dolg sektorja država oziroma da se ne bodo večala tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok," je zapisal.

Fiskalni svet bo po objavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj in pred oktobrsko predložitvijo proračunskih dokumentov ponovno pretehtal, ali so z zakonom o fiskalnem pravilu določeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin izpolnjeni za prihodnji dve leti.

---