Varnostni svet je zasedal o položaju v Ukrajini, pri čemer so največ pozornosti namenili ruski odločitvi o odstopu od sporazuma, ki je omogočal izvoz ukrajinskega žita preko Črnega morja. Rusko potezo so ostro kritizirali tudi v Washingtonu.
"Pobuda je omogočila varen izvoz 33 milijonov ton žita iz treh ukrajinskih pristanišč in pomagala lajšati lakoto v Afganistanu, na rogu Afrike in v Jemnu. Odločitev Moskve ne bo odvrnila ZN od prizadevanj, da omogočijo neoviran dostop hrane na svetovne trge, kar vključuje tudi hrano in gnojila iz Rusije," je dejala DiCarlo.
Spomnila je, da je bilo v 500 dneh ruske invazije v Ukrajini ubitih 9287 civilistov, 15.384 pa ranjenih. "Ukrajina je bila lani država z največjim številom ubitih otrok na svetu," je izpostavila.
Velika večina govorcev v Varnostnem svetu ZN je prav tako obsodila rusko invazijo in odstop od sporazuma o izvozu žita. James Cleverly, zunanji minister Velike Britanije, ki julija predseduje VS ZN, je izpostavil, da so v Rusijo ali ozemlja pod začasnim ruskim nadzorom v Ukrajini prisilno deportirali 19.000 ukrajinskih otrok, od katerih so mnogi v prevzgojnih taboriščih.
Ruski predstavnik Dmitrij Poljanski je krivdo za tragedijo zvalil na zahodne države, ki naj bi spopade pripravljale veliko prej. Odstop od sporazuma o izvozu žita pa je upravičil s trditvijo, da ga je Kijev izkoriščal za napade na ruske civilne in vojaške objekte.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da Moskva izsiljuje ves svet in škoduje milijonom. Obenem pa izvaža svoje žito, vključno z ukradenim v Ukrajini. Vse države je pozval, naj od Moskve zahtevajo, da se vrne k sporazumu. Znova je tudi poskusil s predlogom, da bi Rusijo izključili iz stalnega članstva v VS ZN, ker bo svet potem veliko boljši.
Kitajski predstavnik Geng Shuang je izpostavil, da je vojna v Ukrajini prizadela svetovni razvoj in da se mora končati na miren način. Skupaj z brazilskim predstavnikom Sergiom Franco Danesejem pa je kritiziral zahodno pomoč v orožju Ukrajini, ker to menda ne bo končalo vojne.
Vodja delegacije EU pri ZN Bjorn Olof Skoog je pozdravil vsa mednarodna prizadevanja za mirno rešitev in zagotovil, da bo EU še naprej podpirala Ukrajino, dokler bo to potrebno. Glede ruskega odstopa od sporazuma o izvozu žita pa je dejal, da bo to ustvarilo nezanesljivosti na svetovnih trgih in poslabšalo položaj držav uvoznic hrane. "Rusija hrano izkorišča kot orožje in spodkopava svetovno varnost prehrane," je dejal.
Varnostni svet ZN po razpravi na visoki ravni pričakovano ni sprejel nobene odločitve, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta. Odstop od sporazuma o izvozu žita pa so že pred tem kritizirali v Washingtonu.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je sporočil, da globoko obžaluje rusko odločitev, ker škoduje milijonom po svetu. Poudaril je, da je od lani sporazum zagotovil izvoz 32 milijonov ton ukrajinskega žita v več kot 40 držav in ponovil, da se Rusija spreneveda, ko govori o sankcijah, saj nobene sankcije ne prepovedujejo izvoza hrane ali gnojil iz Rusije.
Skupina demokratskih in republikanskih članov ameriškega kongresa pa je Moskvo obsodila, da uporablja hrano kot orožje, "čeprav tvega s povečanjem revščine, lakote, trpljenja in svetovnih cen hrane".
S posredovanjem ZN in Turčije sta Moskva in Kijev pred letom dni sklenila sporazum o varnem izvozu ukrajinskega žita iz treh pristanišč v Črnem morju. Ukrajina je pred vojno proizvedla dovolj hrane za 400 milijonov ljudi, po ruski invaziji pa se je izvoz prekinil, zaradi česar so narasle cene hrane po svetu. Rusija je sedaj sporočila, da ponovno ne jamči za varnost plovbe na severozahodu Črnega morja. S tem sporazum od danes več ne velja.