Rusija okrepila ofenzivo v Ukrajini

Besedilo: STA
Kategorija: Slovenija / torek, 1. marec 2022 / 17:16  

Kijev – Rusija je danes okrepila ofenzivo v Ukrajini, kjer je raketni napad na središče mesta Harkov po navedbah ukrajinske strani zahteval najmanj deset žrtev. Po podatkih ZN je od začetka invazije iz Ukrajine zbežalo okoli 660.000 ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nagovoril Evropski parlament in EU pozval, naj dokaže, da je z Ukrajino.

Šesti dan ruske invazije v Ukrajini ruske sile krepijo pritisk tako na prestolnico Kijev kot številna druga mesta. V raketnem napadu ruskih sil na središče drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov je bilo po navedbah ukrajinske strani ubitih najmanj 10 ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi otrok. V eksploziji sta bili poškodovani tudi operna hiša in koncertna dvorana, poroča britanski BBC.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je raketni napad na Harkov, mesto ob ruski meji na severovzhodu Ukrajine, kjer živi približno 1,5 milijona ljudi, označil za vojni zločin.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je napad označil za barbarskega, pa je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil vojnih zločinov ter mednarodno skupnost pozval k zaostritvi sankcij proti Rusiji.

O napredovanju ruskih sil danes poročajo tudi iz nekaterih drugih delov Ukrajine. Mesto Mariupol ob Azovskem morju na jugovzhodu Ukrajine je ostalo brez elektrike, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko.

Tarča ruskega obleganja je tudi mesto Herson, ki leži na jugu Ukrajine, severno od polotoka Krim. V obstreljevanju v mestu Oktirka na severovzhodu Ukrajine je bilo v ponedeljek po navedbah tamkajšnjega regionalnega guvernerja ubitih najmanj 70 ukrajinskih vojakov.

Glavnemu mestu Ukrajine, Kijevu, se medtem približuje ruski vojaški konvoj, v katerem so tanki in druga vozila, kažejo satelitski posnetki. Konvoj, ki je bil zjutraj okoli 25 kilometrov oddaljen od ukrajinske prestolnice, naj bi bil dolg več kot 60 kilometrov, to pa nakazuje, da bodo ruske sile okrepile pritisk na Kijev.

Moskva, ki vztrajno zanika napade na civilno infrastrukturo ali stanovanjske komplekse, je danes napovedala, da bo nadaljevala ofenzivo, dokler ne bodo doseženi njeni cilji. Kot je spomnil obrambni minister Sergej Šojgu, želi Moskva »demilitarizirati in denacificirati« Ukrajino ter zaščititi Rusijo pred »vojaško grožnjo, ki jo ustvarjajo zahodne države«.

Kljub podatkom o vse več civilnih žrtvah vojne - Ukrajina trdi, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih več kot 350 civilistov - je zanikal, da bi ruske sile ciljale na civilno infrastrukturo ali domove. Nasprotno, ukrajinske sile uporabljajo civiliste kot ščit za zaščito pred ruskimi napadi, je dejal.

Po podatkih Združenih narodov je iz Ukrajine od začetka ruske invazije minuli četrtek zbežalo že okoli 660.000 ljudi, medtem ko naj bi bilo v državi notranje razseljenih kar milijon ljudi. Na Poljsko je iz Ukrajine do danes zjutraj prispelo že okoli 380.000 beguncev, navedbe poljske mejne straže navajajo tuje tiskovne agencije.

Poljski po številu beguncev iz Ukrajine sledi Madžarska, kamor jih je že do ponedeljka popoldne prišlo okoli 94.000. Po več deset tisoč jih je tudi v Moldaviji, Romuniji in na Slovaškem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes virtualno nagovoril evropske poslance na izrednem plenarnem zasedanju, sklicanem zaradi ruske invazije. EU je pozval, naj dokaže, da je z Ukrajino, in da je ne bo pustila same.

»Nihče nas ne bo zlomil. Močni smo, Ukrajinci smo,« je dejal Zelenski v virtualnem nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, sklicanem zaradi ruske invazije v Ukrajini.

»Zdaj se borimo za preživetje. To je največja motivacija. A borimo se tudi za to, da bi bili enakovredni člani Evrope,« je še poudaril.

Mednarodna prizadevanja za končanje ruske invazije na Ukrajino se danes nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Krepijo se tudi pozivi k priznanju perspektive članstva Ukrajine v EU.

Potem ko sta slovenski in poljski premier, Janez Janša in Mateusz Morawiecki, minulo sredo evropske kolege v pismu pozvala k čimprejšnjemu članstvu Ukrajine v EU, pobudo v tej smeri podpira vedno več držav. Med drugim so ji danes podporo izrekli na Madžarskem in v Romuniji ter v uradu hrvaškega predsednika.

Diplomati številnih držav, tudi slovenski, so danes v znak protesta proti ruski invaziji na Ukrajino na sedežu Združenih narodov v Ženevi množično bojkotirali nagovor ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na konferenci o razorožitvi in na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na obisku na Poljskem očital ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je z napadom na Ukrajino uničil mir v Evropi. Poudaril je še trdno zavezanost skupni obrambi. Ob tem je znova zavrnil možnost, da bi zavezništvo sodelovalo v vojni v Ukrajini.

ZDA so v torek zvečer ukazale izgon 12 ruskih diplomatov pri Združenih narodih zaradi aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. To bi med drugim lahko pomenilo, da so jih identificirali kot vohune. Rusija je izgon diplomatov pri ZN označila za sovražno dejanje.

Turčija je torek zvečer sporočila, da v skladu s konvencijo iz Montreuxa vojaškim ladjam prepoveduje plovbo skozi ožini Bospor in Dardanele, je sporočil turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. Turčija je v nedeljo rusko invazijo na Ukrajino prvič označila za vojno, s čimer je že nakazala morebitno prepoved plovbe za ruske vojaške ladje skozi ožini Bospor in Dardanele.