Pregled - svet, 9. 3. (sobota)

GAZA/WASHINGTON - Ladja Open Arms z 200 tonami humanitarne pomoči naj bi še ta konec tedna s Cipra izplula proti Gazi, vendar še vedno ni jasno, kje bo pristala. Ameriška humanitarna organizacija World Central Kitchen je sporočila, da bo ladja, prva v okviru pomorskega koridorja, ki ga je napovedala Evropska komisija, potrebovala približno dva do tri dni, da doseže obalo Gaze. Pentagon je v petek sporočil, da bi uresničitev načrta ameriškega predsednika Joeja Bidna za vzpostavitev začasnega pristanišča na obali Gaze lahko trajala do 60 dni.

ŽENEVA/STOCKHOLM - Brutalna vojna v Gazi je razblinila ves občutek skupne človečnosti, je opozorila predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjana Spoljaric Egger. Dodala je, da se razmere v Gazi nenehno slabšajo, ter pozvala k prekinitvi sovražnosti zaradi dostave pomoči. Švedska vlada je sporočila, da bo obnovila financiranje agencije ZN za podporo palestinskim beguncem UNRWA in ji najprej izplačala 18 milijonov evrov. Pojasnili so, da bodo UNRWA za leto 2024 namenili 35,4 milijona evrov. Da bo zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi obnovila financiranje agencije, je v petek potrdila tudi Kanada.

SANA - Ameriška vojska je na območju Rdečega morja sestrelila 15 brezpilotnih letalnikov, ki so jih izstrelili hutijevci. S tem se je odzvala na obsežen napad jemenskih upornikov, ki jih podpira Iran. Ameriška vojska je še sporočila, da je davi izvedla tudi samoobrambni napad na položaje hutijevcev v Jemnu. Tarča sta bili dve protiladijski raketi, nameščeni na tovornjakih.

KIJEV/MOSKVA - V ruskem bombardiranju Ukrajine so umrli najmanj trije ljudje, še trije so bili ranjeni, so sporočile oblasti v Kijevu. Napadi ruskih sil so po njihovih navedbah prizadeli regije Dnipropetrovsk, Herson in Doneck v osrednjem delu, na jugu in vzhodu države. Ruska vojska pa je sporočila, da je na jugu države sestrelila 47 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Večino naj bi uničila nad območjem regije Rostov blizu meje z Ukrajino, kjer je tudi središče ruske vojske za načrtovanje vojaških operacij v Ukrajini.

ISTANBUL - Turčija je pripravljena gostiti mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo, je v petek ob obisku ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega v Istanbulu izjavil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in poudaril, da Turčija še naprej podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Zelenski je poudaril pomen svobode plovbe v Črnem morju za svetovno prehransko varnost.

SARAJEVO - Bosna in Hercegovina je izpolnila še enega od ključnih pogojev za začetek pristopnih pogajanj z EU. Parlament BiH je v petek sprejel zakon o preprečevanju nasprotja interesov. Oblasti v BiH v pričakovanju odločitve iz Bruslja o začetku pogajanj še vedno niso sprejele zakona o sodiščih BiH in tehničnih sprememb volilnega zakona.

DUBLIN - Dvojni referendum za posodobitev koncepta družine in mesta žensk v ustavi ni uspel, je sporočil irski premier Leo Varadkar. Na Irskem so volivci v petek na dveh referendumih odločali o predlogih, namenjenih posodobitvi omembe žensk in družine v ustavi. Odločali so o razširitvi opredelitve družine tudi na tiste, ki ne temeljijo na zakonski zvezi, in o tem, da skrbi za družinske člane ne bi več pripisovali samo ženskam, temveč vsem družinskim članom.

HOUSTON - Predsednica Nacionalnega odbora republikanske stranke RNC Ronna McDaniel je v petek odstopila s položaja. Odbor je na njeno mesto na predlog Donalda Trumpa soglasno imenoval vodjo republikancev Severne Karoline Michaela Whatleyja, na položaj sopredsednice pa snaho bivšega predsednika Laro Trump.

WASHINGTON - Ameriški senat je v petek potrdil šest zakonov o proračunski porabi, kar je predstavniški dom storil že v sredo. Bela hiša je sporočila, da bo ameriški predsednik Joe Biden zakone podpisal danes. Kongres mora do 22. marca potrditi še preostalih šest zakonov o proračunski porabi, sicer bo nekaterim ministrstvom zmanjkalo sredstev.

MIAMI - Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v petek na svojem posestvu na Floridi sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbana. Orban je po pogovorih Trumpa v objavi na Facebooku označil za predsednika miru in ocenil, da bi bilo za svet in Madžarsko bolje, če bi se Trump vrnil na oblast. Do srečanja med njegovim republikanskim tekmecem in Orbanom je bil kritičen ameriški predsednik Joe Biden, ki je opozoril, da si Orban prizadeva vzpostaviti diktaturo.

VARŠAVA - Papež Frančišek je sprejel odstop poljskega škofa Andrzeja Dziube, ki je obtožen prikrivanja spolnih zlorab mladoletnikov s strani duhovnikov, so sporočili v Vatikanu. Papež je pred tem že konec februarja sprejel odstop nekdanjega nadškofa v Szczecinu, ki je prav tako vpleten v škandal prikrivanja spolnih zlorab.

MADRID - V španski prestolnici se je na protestih proti zakonu o amnestiji katalonskih separatistov zbralo na tisoče ljudi, ki so španskega socialističnega premierja Pedra Sancheza pozvali k odstopu. Zakon je sicer močno razdelil špansko družbo.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v petek s 14 glasovi za in vzdržanem glasu stalne članice Rusije potrdil britanski predlog resolucije, ki sprte strani v Sudanu poziva k premirju v času muslimanskega svetega meseca ramazana. Resolucija sprte strani tudi poziva, da omogočijo neoviran dostop do humanitarne pomoči. VS ZN je na predlog ZDA podaljšal mandat panela ekspertov, ki nadzirajo sankcije proti Sudanu. Kitajska in Rusija sta se pri glasovanju o predlogu vzdržali.

TEHERAN - Iranska policija je v Teheranu pridržala dve mladi ženski, potem ko se je na družbenih omrežjih pojavil posnetek njunega plesa na ulici. Na družbenih omrežjih so se zvrstili ostri odzivi proti njuni aretaciji. Kakšna kazen jima grozi, še ni znano.

ISLAMABAD - Za predsednika Pakistana je bil izvoljen Asif Ali Zardari, mož pokojne nekdanje premierke Benazir Buto. Njegova izvolitev v parlamentu ni bila vprašljiva, saj je bila del koalicijskega dogovora po februarskih parlamentarnih volitvah, ki so jih zaznamovale kršitve in nasilje.

ANKARA - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki državo vodi že več kot dve desetletji, je v petek napovedal, da bodo lokalne volitve, ki bodo v državi 31. marca, njegove zadnje. Glede na mandat, ki ga daje zakonodaja, so to njegove zadnje volitve, je dejal in dodal, da bo rezultat, ki ga bodo prinesle, prenos dediščine na njegove naslednike.