Kot vsi ostali sektorji, se tudi slovenski sektor za nevladne organizacije v zadnjih letih sooča s spremembami v svoji dinamiki. Po podatkih Bojana Golčarja iz Zavoda PIP, je bil največji porast NVO med leti 2009 in 2014. Do leta 2021 se je rast umirila, v zadnjih treh letih pa se je število NVO celo zmanjšalo. "Morda je epidemija covida nekoliko vplivala na zmanjšanje števila aktivnih NVO, še posebej v letu 2021 se beleži padec števila, ki se je nadaljeval tudi v letu 2022," je pojasnil Golčar in dodal, da javno financiranje ostaja stabilno in posledično ne vpliva na upad.

[[image_1_article_62549]]

4. januarja 2024 je bilo v Sloveniji registriranih 27.390 nevladnih organizacij, od tega 23.214 društev, 3.915 (zasebnih) zavodov in 261 ustanov. To je 9 manj kot 4. decembra 2023, ko jih je bilo 27.399, od tega 23.237 društev, 3.902 (zasebnih) zavodov in 260 ustanov. Pri tem pa je potrebno poudariti, da ni nujno, da so vse registrirane nevladne organizacije, tudi aktivne. Med aktivne se tako štejejo tiste, ki za AJPES oddajajo letna poročila. Tako odpade približno 3% vseh NVO.

Daleč največji delež med nevladnimi organizacijami pripada društvom, ki jih je 86,2 %. Najmanj – to je zgolj 0,9 % – je ustanov, medtem ko je zavodov 12,9 %. V zadnjih petih letih se je najbolj povečal delež zavodov, saj jih je bilo leta 2009 manj kot 7 %. 

Pandemija Covid-19 pa je več kot očitno vplivala tudi na delovanje mariborskih nevladnih organizacij. Število se je namreč iz leta 2020 do leta 2021 zmanjšalo za slabe 3%.

Več kot 12.000 zaposlenih 

V tretjem sektorju je zaposlenih več kot 12.000 ljudi, pri čemer več kot polovica deluje v zavodih. Podrobnejši pogled na zaposlenost razkriva, da več kot 92% teh organizacij nima niti enega zaposlenega. Skupno število zaposlenih v NVO v zadnjih letih raste. "Število zaposlenih v zadnjih letih raste v vseh NVO, razen v ustanovah, kjer je število zaposlenih naraslo šele v zadnjem letu," je pri tem dodal.

[[image_2_article_62549]]

Slovenija NVO namenja podpovprečno nizki delež javnih sredstev

Ko govorimo o financiranju, se NVO preživljajo prek javnih razpisov in trga, iz donacij in sponzorstev ter s članarinami. Delež javnih sredstev je v letu 2021 znašal 46,35%, kar je rahlo povečanje v primerjavi z letom 2010, ko je le-ta znašal le 40,01%. Vendar pa kljub temu še vedno zaostaja za svetovnim povprečjem. K povečanju deleža je največ prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enako možnosti. Slab je tudi delež BDP, ki ga država namenja NVO. Tako je Slovenija, leta 2021, NVO namenila le 0,97% svojega BDP-ja, medtem ko je svetovno povprečje 1,38%, države EU pa v praksi dosegajo celo 2,20%.

V obdobju 2003-2018 so nevladne organizacije sicer prejemale več javnih sredstev s strani občin kot s strani ministrstev, od leta 2019 naprej pa sredstva s strani ministrstev presegajo sredstva s strani občin. Največ občinskih sredstev so nevladnim organizacijam namenile Mestna občina Ljubljana (17,85 mio evrov), sledijo ji Mestna občina Maribor (6,09 mio evrov), Mestna občina Kranj (2,66 mio evrov), Mestna občina Koper (2,55 mio evrov) in Mestna občina Celje (2,38 mio evrov).

[[image_3_article_62549]]

"Za ta sredstva, ki jih država, Evropska unija in občine namenijo za programe NVO, ker se zavedajo, da so ti potrebni za kakovost življenja in razvoj na različnih področjih, kandidirajo na javnih razpisih. Samo dobri programi si zagotovijo financiranje, doseženi rezultati pa ga upravičijo in to moramo NVO dokazovati tako financerjem kot javnosti in uporabnikom naših storitev. Nič ni podarjeno, vse si je potrebno zaslužiti in oddelati s kakovostnim in odgovornim delom," je pojasnil Golčar.

Nevladne organizacije so v Mariboru dejavne na vseh področjih

Po besedah Golčarja, so NVO v Mariboru dejavne na vseh področjih – od sociale do kulture. S svojim delom in rezultati pa pomembno prispevajo k razvoju družbe, skupnosti in mesta ter skrbijo za socialno ogrožene prebivalce/druge marginalne skupine. Prosili smo ga tudi, da izpostavi nekaj nevladnih organizacij, ki so, in še vedno, pomembno vplivajo na življenje v našem mestu. "Zavod PIP izvaja programe na področju pravnega varstva občanov, razvoja nevladnih organizacij, informiranja o Evropski uniji in krepitve aktivnega državljanstva mladih ter sodeluje v aktivnostih na področju človekovih pravic in razvoja skupnosti."

  • Socialno varstvene organizacije (Karitas, Rdeči križ, Humanitarček, Podpornik,...) skrbijo, da imajo vsi ljudje, ne glede na socialni položaj, zagotovljene minimalne pogoje za življenje. Skrbijo predvsem za najbolj socialno ogrožene, ki živijo na ali celo pod pragom revščine.
  • Prostovoljska gasilstva društva skrbijo za požarno varnost premoženja in ljudi. Prav tako priskočijo na pomoč takoj, ko je to potrebno.
  • Organizacije na področju otrok in mladine (Zveza prijateljev mladine, IndieJanez, Pekarna, Salezijanski mladinski center, Zavod MARS, taborniška društva,...) skrbijo za mariborsko mladino in organizirajo razna srečanja in druženja.
  • Organizacije na področju zdravstva (Sonček, Ozaro, Šent, Franko, Zdrava pot,...) zagotavljajo pomoč bolnikom na različnih področjih. Sem pa spadajo tudi razna društva za zdravstvena stanja in obolenja (društvo slepih in slabovidnih, društvo gluhih in naglušnih, društva rakastih bolnikov, različna invalidska društva,...).
  • Kulturna društva in zavodi (Društvo za razvoj filmske kulture, Center plesa, GT22, KUD Coda, Radio Marš, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Kibla, Moment,...) zagotavljajo pestro ponudbo programov in razne možnosti kulturnega in umetniškega ustvarjanja.
  • Veliko število športnih društev zagotavlja ljudem vseh starosti različne programe za razvoj na področju profesionalnega in rekreativnega športa (marsikdo ne ve, da je tudi nogometni klub Maribor Branik organiziran kot društvo, torej je NVO).
  • Planinska društva skrbijo predvsem za dobro počutje ljudi in varovanje narave.
  • Obstaja pa tudi večje število organizacij, ki so namenjene svojim članom, to so tako imenovane "stanovske organizacije", ki povezujejo inženirje, pravnike, medicinske sestre, arhitekte in druge.

Brez NVO se bi v našem mestu manj dogajalo

Golčar pri tem izpostavlja, da se NVO ne le odzivajo na probleme v mestu, temveč tudi aktivno iščejo ustrezne rešitve. "V NVO delujejo strokovnjaki z različnih področij, ki izvajajo raznolike programe oz. storitve in s tem dopolnjujejo javni servis, ki ne zmore pokrivati vseh potreb. Tudi na področju kulture NVO bogatijo in dopolnjujejo ponudbo javnih zavodov in omogočajo dostop do vsebin, ki bi sicer v našem okolju manjkale, zagotavljajo pa tudi, da umetniki ostajajo v mestu in tukaj ustvarjajo. Si lahko predstavljate življenje v mestu brez športnih društev? Kdo bi že leta in leta vsako leto pripeljal Dedka Mraza v mesto in zagotavljal letovanje otrok na morju brez Zveze prijateljev Mladine? Kdo bi skrbel za brezdomce, ko jim je najtežje? In da, med nami živijo tudi zelo revni ljudje, ki so pogosto lačni in so pogosto spregledani. Za te poskrbijo nevladne organizacije, ko vsi drugi sistemi odpovedo," je dejal.

Velikokrat gre pri tem zasluga prostovoljcem, ki za svoje delo ne prejmejo plačila, pa kljub temu z vso skrbnostjo opravljajo svoje družbeno koristno poslanstvo v skrbi za razvoj skupnosti.

"Marskikateri dogodek v mestu je povezan z delovanjem NVO. Vse to dogajanje vpliva na identiteto Maribora – kot ustvarjalnega, živahnega, s ponudbo bogatega mesta, ki zagotavlja kar najbolj dostojno življenje vsem svojim prebivalcem, hkrati pa je zanimivo tudi za obiskovalce. NVO spodbujajo tudi vključevanje prebivalcev v oblikovanje mestnih politik, še posebej na področjih, ki se jih neposredno dotikajo. S tem politikom in uradnikom zagotavljamo pomemben vir informacij in znanja za oblikovanje kakovostnih rešitev, ki služijo ljudem in razvoju mesta, pa naj gre pri tem za izvajanje participativnega proračuna, posvetovanja ob sprejemanju različnih razvojnih strategij, posvetovanj o posegih v okolje in pripravi različnih predpisov. S tem tako NVO kot občani, ki sodelujejo prispevajo k oblikovanju identitete mesta, ki ne sme biti stvar zgolj peščice najbolj vplivnih posameznikov temveč celotne skupnosti. In nenazadnje NVO so tudi pozorni spremljevalec oblasti in njihov kritik, ko se prepoznajo napake in ravnanja, ki so v nasprotju z demokratičnimi normami in človekovimi pravicami ali v odnosu do narave," je še pojasnil.