Uvoz sladkorja v EU-ju iz Ukrajine se je leta 2023 povečal za 1000 odstotkov, medtem ko se je uvoz jajc več kot podvojil, uvoz perutnine pa je bil večji za 50 odstotkov. Foto: EPA
Uvoz sladkorja v EU-ju iz Ukrajine se je leta 2023 povečal za 1000 odstotkov, medtem ko se je uvoz jajc več kot podvojil, uvoz perutnine pa je bil večji za 50 odstotkov. Foto: EPA

Komisija je tudi napovedala podaljšanje opustitev uvoznih dajatev za ukrajinski izvoz še za eno leto do junija 2025. Prvotno so bile opuščene leta 2022, da bi podprle ukrajinsko gospodarstvo po ruski invaziji, ki je prizadela pošiljke po tradicionalni črnomorski poti.

"To ostaja ključno za podporo Ukrajini v teh prelomnih trenutkih vojne. Trgovinski ukrepi prinašajo konkretne koristi za številne ukrajinske izvozne sektorje," je ob predstavitvi povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas. "Čeprav naš nadzor ni pokazal negativnega vpliva na celoten evropski trg, pa se zavedamo, da ima lahko uvoz iz Ukrajine bolj lokalno omejen negativen vpliv."

Sorodna novica Slovenski kmetje premierja Goloba pozivajo, naj v Bruslju opozori tudi na njihove težave

Predlog komisije, ki bo zahteval odobritev vlad EU-ja in Evropskega parlamenta, uvaja t. i. "zasilno zavoro" za najobčutljivejše izdelke – perutnino, jajca in sladkor –, in sicer dovoljuje carine, če uvoz preseže povprečne ravni iz let 2022 in 2023. "Prepričan sem, da s tem odgovarjamo na določene skrbi deležnikov in da bomo zaščitili njihove interese, če bo treba," je povedal podpredsednik Schinas.

V skladu s predlogom lahko komisija uvede ukrepe, če se na trgih ene ali več članic EU-ja pojavijo motnje zaradi povečanega uvoza drugih kmetijskih proizvodov, kot je žito. V kritičnih primerih so lahko ti na voljo 21 dni po vložitvi zahteve.

Kmetom ne bo treba pustiti določnega dela zemlje neobdelanega, da bi dobili subvencije

Komisija je predlagala tudi izvzetje evropskih kmetov za letos iz zahteve, da ohranijo štiriodstotni delež svoje zemlje v prahi oz. počivanju, da lahko prejemajo subvencije EU-ja. Kmetje bodo lahko namesto tega gojili pridelke, ki vežejo dušik, kot sta leča ali grah, ali pridelke, ki rastejo v obdobju počitka zemlje do sajenja glavnega pridelka, toda brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Pridelovalci z manj kot 10 hektarji ornih površin so sicer že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha. Letos bi lahko namesto tega sedem odstotkov ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.

Zdaj bodo o predlogu za odstopanje od pravil glasovale države članice, nato bo komisija uradno sprejela pravila, ki bodo veljala za celotno letošnje leto. Članice bodo sicer same odločile, ali bodo to možnost omogočile kmetom.

Kmetje v Franciji so izvedli več odmevnih protestnih akcij, pridružili so se jim tudi drugje po Evropi. Tudi danes so nadaljevali protestne akcije, v Franciji je bilo 20 kmetov pridržanih.  Foto: Reuters
Kmetje v Franciji so izvedli več odmevnih protestnih akcij, pridružili so se jim tudi drugje po Evropi. Tudi danes so nadaljevali protestne akcije, v Franciji je bilo 20 kmetov pridržanih. Foto: Reuters

Evropske sosede Ukrajine Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška so se pritoževale, da je uvoz kmetijskih izdelkov vznemiril njihove trge, kar je privedlo do protestov kmetov in tovornjakarjev.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj je pozdravil predlagano podaljšanje uvoznih dajatev in izrazil upanje, da se bo nadzor izognil prihodnjim konfliktom. "Prav tako pričakujemo, da bodo razviti ukrepi odpravili škodljive enostranske prepovedi uvoza naših kmetijskih proizvodov iz Poljske, Slovaške in Madžarske," je dejal v objavi na messengerju Telegram.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek pozval k jasnim ukrepom glede ukrajinskega uvoza. Francoski kmetje že več kot dva tedna protestirajo zaradi naraščajočih stroškov in poceni uvoza hrane, pridružili so se jim tudi kmetje v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, proteste so napovedali tudi španski kmetje. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se v Franciji in drugod pred junijskimi volitvami v Evropski parlament viša podpora skrajni desnici, ki podpira zahteve kmetov.

Arnaud Rousseau, vodja glavnega francoskega sindikata kmetov FNSEA, je dejal, da komisija deluje "grozno" pozno, da je nadzor potreben takoj in da je treba uvesti omejitve, ki so bile v veljavi leta 2022.

Francoski in belgijski kmetje so danes, dan pred vrhom EU-ja, postavili na desetine zapor na avtocestah in dovozih do zabojniškega pristanišča.

Komisija je predlagala tudi enoletno podaljšanje opustitve dajatev za uvoz iz Moldavije do julija 2025.

Izvršni podpredsednik komisije, pristojen za zeleni dogovor, Maroš Šefčovič, je omenil poplave, gozdne požare v Grčiji, vročinske valove po južni Evropi in sušo v Španiji in opozoril, da je pomembno prisluhniti kmetom in "se izogniti polarizaciji, ki otežuje dober pogovor in razpravo. "Čutimo, da smo dolžni ukrepati glede pritiska, pod katerim je kmetijska skupnost," je dejal. "Imeli smo številne ekstremne meteorološke dogodke, suše, poplave v različnih delih Evrope in obstajal je jasen negativen učinek na proizvodnjo, na prihodke za kmete."

Grški kmetje na cestah. Foto: Reuters
Grški kmetje na cestah. Foto: Reuters

Kmetje so nadaljevali proteste, v Franciji 20 pridržanih

Francoska vlada je danes poslala oklepna vozila za zaščito veleprodajne živilske tržnice v Parizu, s konvojem traktorjev so se še bolj približali Parizu, Lyonu in drugim večjim mestom. Posredovala je policija, pri čemer so številni kmetje njena opozorila ignorirali. Pridržali so jih 20, od tega 18, ko so skušali zapreti veleprodajno živilsko tržnico Rungis južno od Pariza, ki velja za ključno vozlišče za distribucijo hrane za 12 milijonov prebivalcev prestolnice. V priporu naj bi jih bilo še 15.

Policija je sicer konvoj od 200 do 300 traktorjev, ki je krenil z jugozahoda države, zadržala stran od tržnice, iz previdnosti so na kraj dogajanja napotili oklepna vozila. Policijske enote so bile razporejene tudi vzdolž avtoceste, ki vodi do Rungisa, okoli tržnice pa so bile postavljene policijske nadzorne točke.

Kmetje so zaprli avtoceste tudi v Belgiji, protesti pa so se razširili drugod po Evropi. Španski in italijanski kmetje so povedali, da se pridružujejo protestnemu gibanju, ki je prizadelo tudi Nemčijo, s ciljem pritisniti na vlade, da omilijo okoljska pravila in jih zaščitijo pred naraščajočimi stroški in poceni uvozom.

V Grčiji so medtem kmetje danes zaprli najpomembnejšo avtocesto v državi, ki povezuje Atene in Solun. Do kdaj bodo vztrajali z zaporo, postavljeno približno 150 kilometrov severno od Aten, ni jasno. Načrt naj bi bil paralizacija Soluna, kjer je med četrtkom in nedeljo napovedan največji grški kmetijski sejem Agrotica.

Kmečki protesti so danes potekali tudi v Italiji. Tudi tam so kmetje s traktorji zaprli več cest, prizadete so bile Toskana, Lombardija, Kalabrija in Sardinija. Več sto kmetov je z akcijami sporočalo, da so proti evropski kmetijski politiki, ob tem pa so se zavzeli za državne subvencije za kmete.

Protestnemu gibanju so se pridružili tudi kmetje v Španiji, Nemčiji, Belgiji, Romuniji, na Nizozemskem in Poljskem.

Evropski kmetje za debirokratizacijo in višje cene pridelkov