Skokovita rast izvoza opreme in orožja, svet se pospešeno oborožuje

Uvoz orožja v Evropo se je v zadnjih petih letih skoraj podvojil, trendu pa sledi tudi Slovenija, ki svojo oborožitveno industrijo združuje v Grozdu obrambne industrije Slovenije, ki trenutno šteje 58 podjetij. Če v državo uvozimo celo nekaj manj kot pred časom, pa se je zelo povečal izvoz najrazličnejše opreme.

SLOVENIJA > Na mednarodnem inštitutu za mirovne raziskave Sipri so navedli, da se je med letoma 2019 in 2023 uvoz orožja v Evropo v primerjavi z obdobjem 2014 - 2018 povečal celo za 94 odstotkov. Ukrajina trenutno največ uvaža iz ZDA (69 odstotkov) in Nemčije (30 odstotkov), od začetka vojne z Rusijo leta 2022 pa ji je pri dobavi vojaške pomoči pomagalo 30 držav.

Rusija izvozi manj, ker orožje potrebuje zase

Največje uvoznice orožja v preteklem obdobju so Indija, Savdska Arabija in Katar, v države Bližnjega vzhoda je bilo namenjenih 30 odstotkov orožja. Poleg ZDA so v kvoto veliko prispevale e Francija, Italija in Nemčija. Največji izvoznici orožja sta bili med letoma 2019 in 2023 ZDA in Francija, ki je prehitela Rusijo. Ta prvič po več desetletjih ni več ena od dveh največjih dobaviteljic na svetu, saj se je njen izvoz zmanjšal za 53 odstotkov.

160.000

kosov orožja so imeli Slovenci v posesti, kar 155.800 jih je bilo v rokah fizičnih oseb

Med desetimi največjimi sta izvoz povečali Italija (za 86 odstotkov) in Južna Koreja (12 odstotkov), pet - Kitajska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Španija in Izrael jih je izvozilo manj.

Kje je v orožarski zgodbi Slovenija?

Pri nas je v skupnost GOIS združenih malo manj kot 60 podjetij, ki proizvajajo izdelke za vojaško industrijo, od orožja in opreme, streliva do zaščitne opreme ali optike in kibernetske varnosti. Po nekaterih ocenah naj bi podjetja, združena v tem grozdu, skupaj prinesla za 220 milijonov evrov dodane vrednosti na leto oziroma so bila so zaslužna za pol odstotka slovenskega bruto družbenega proizvoda.

72

milijonov evrov je bil izvoz orožja iz Slovenije leta 2023, še enkrat več kot leta 2022

Na ministrstvu za obrambo navajajo, da so finančni rezultati prometa z obrambnimi proizvodi del poslovne politike vsakega podjetja posebej in da zato nimajo vpogleda v finančno poslovanje zasebnih podjetij, nekateri posli so tudi označeni kot poslovna skrivnost. So pa navedli, koliko smo v Sloveniji uvozili in izvozili. Uvoz je še vedno precej manjši kot izvoz. Najbolj bode v oči podatek, da se je v prejšnjem letu izvoz povečal za enkrat več kot leta 2022 in je dosegel dobrih 72 milijonov evrov.

Po besedah ministrstvo je slovenska obrambna industrija majhna in si velikoserijskih proizvodnih procesov ne more privoščiti. “Je pa zelo inovativna, razvojno usmerjena, visokotehnološka, kar pomeni, da mora poslovne priložnosti iskati v nišnih produktih z visoko dodano vrednostjo. Z vidika ministrstva za obrambo je pomembno, da domača obrambna industrija v največji mogoči meri sledi razvoju zmogljivosti in potrebam slovenske vojske ter sistemu zaščite in reševanja,” so pojasnili. Obrambno tehnološko samooskrbnost želijo še povečati.

Letos bo Slovenija za obrambo namenila 1,32 odstotka bruto družbenega proizvoda ali 880 milijonov evrov, leta 2025 pa 1,37 odstotka ali 970,25 milijona evrov. “Leta 2022 je Slovenija dosegla mejnik vlaganja najmanj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov za nabavo glavne opreme in to se bo ohranilo tudi v prihodnjih letih,” napovedujejo na ministrstvu.

Visoka tehnologija in večji promet

Podjetja niso radodarna s podatki. V podjetju Valhalla iz Ljubljane, ki izdeluje daljinsko vodene kupole za kolesna ali gosenična oklepna vozila, so povedali, da so njihovi kupci velika tuja podjetja s področja obrambne industrije, ministrstva za obrambo in posredno oborožene sile partnerskih držav. “Konkretni kupci so poslovna skrivnost. Vsak posamezen posel izvoza ali uvoza mora predhodno odobriti ministrstvo za obrambo,” pravijo. Po podatkih zbirke GVIN so imeli na račun svojih visokotehnoloških izdelkov leta 2018 za slabih 250.000 evrov sredstev, leta 2022 pa že skoraj 1,2 milijona. Leta 2020 so imeli 1,7 milijona evrov prometa, leta 2022 pa je padel na 908.000 evrov. Zanimiva je tudi industrija brezpilotnih letalnikov ali dronov. V podjetju C-Astral iz Ajdovščine, kjer izdelujejo kar nekaj ogledniških različic, so imeli leta 2018 za 3,1 milijona prihodkov, leta 2022 pa že 4,7 milijona.

Kako je s posestjo?

Ob koncu leta 2022 so imeli Slovenci v posesti 160.000 kosov orožja, kar 155.800 jih je bilo v rokah fizičnih oseb, daleč največ, 77.500, je bilo lovskega orožja. A bolj kot prijavljeno orožje skrbi neprijavljeno. Po nekaterih ocenah naj bi ga bilo v rokah civilistov vsaj še enkrat ali vsaj pol toliko kot prijavljenega. Po nekaterih statistikah Slovenija, z ocenjenim številom neprijavljenega orožja, zaseda 48. mesto na lestvici držav s številom strelnega orožja na sto prebivalcev. Če bi gledali le prijavljeno orožje, ga je pri nas slabih osem kosov, z neprijavljenim pa so našteli kar 15,6 kosa.

---