Beninski broni so bili v Nemčiji kar 125 let, skupaj s približno 1100 drugimi nakradenimi artefakti iz palače nekdanjega kraljestva Benin. Predmeti iz brona, slonovine in drugih dragocenih materialov spadajo med najpomembnejše umetnine afriške celine. Foto: EPA
Beninski broni so bili v Nemčiji kar 125 let, skupaj s približno 1100 drugimi nakradenimi artefakti iz palače nekdanjega kraljestva Benin. Predmeti iz brona, slonovine in drugih dragocenih materialov spadajo med najpomembnejše umetnine afriške celine. Foto: EPA

Nemčija je decembra lani Nigeriji vrnila 22 beninskih bronov, ki so bili v času kolonializma nakradeni iz palače nekdanjega kraljestva Benin, ki je obstajalo na območju današnje Nigerije. A je odhajajoči nigerijski predsednik Muhammadu Buhari te dragocenosti predal Obi Ewuareju II., ki je na čelu nekdanje kraljeve družine beninskega imperija.

Sorodna novica Bojazen, da bo kraljevi dedič privatiziral beninske brone, ki jih je Nemčija vrnila Nigeriji

Svetovna dediščina lahko izgine v zasebni zbirki
Predsednikova odločitev pomeni, da jih kraljevi dedič nemara lahko razstavi tudi zgolj v svojem zasebnem muzeju v palači. Posledično ni jasno, ali bodo broni sploh kdaj postavljeni na ogled javnosti, in prav tako ni jasno, ali bi jih lahko prodal zbirateljem.

V nemških vladajočih strankah so nato, soočeni z obtožbami opozicije, da je vlada ravnala naivno, v parlamentu branili svojo odločitev za brezpogojno vrnitev 22 bronov Nigeriji. Parlamentarna razprava je bila v načrtu po vrsti medijskih objav in mnenj nekaterih strokovnjakov, ki so tovrstno restitucijo označili za "fiasko" in "škandal", piše Art Newspaper.

"Je bil to smisel restitucije?"
Brigitta Hauser-Schäublin
z univerze v Göttingenu se je v članku, objavljenem v Frankfurter Allgemeine Zeitung, vprašala, ali "je bil to smisel restitucije". Dogajanje je opisala kot "fiasko", nemško vlado pa kritizirala zaradi sklenitve sporazuma z nigerijskimi oblastmi, ki je po njeni oceni pretirano "lahkotno ubeseden".

"Je to škandal?" pa se je vprašal Helge Lindh, poslanec Socialdemokratske stranke (SPD) v parlamentu. In si odgovoril: "Ne, ravno nasprotno, to je zelo zdrava lekcija o ponižnosti za vse nas. To je kot test, da bi ugotovili, ali resno mislimo z vračanjem, in če je tako, nekaterim od nas očitno ni uspelo. Če restituiraš s pogoji, bi se lahko tudi sploh ne brigal za to. Restitucija s pogoji je neokolonializem."

"Narobe je bilo, da smo jih vzeli, in narobe, da smo jih obdržali," je ob predaji predmetov v nigerijski prestolnici Abuja dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Na posnetku je v družbi svojega nigerijskega kolega Geoffreyja Onyeame. Foto: AP

V Cambridgeu za zdaj raje potegnili zavoro
Nemška vlada in državni muzeji so lani prenesli lastništvo več kot 1100 beninskih bronastih predmetov iz petih nemških muzejskih zbirk na Nigerijo, s čimer je Nemčija postala prva država, ki je vrnila na stotine predmetov, naropanih v britanskem napadu na Kraljevino Benin leta 1897.

Glede na trenutno zmedo z broni, ki jih je vrnila Nemčija, se je Muzej za arheologijo in antropologijo Univerze v Cambridgeu v preteklem tednu odločil za preložitev predaje 116 bronov iz njegove zbirke nigerijski delegaciji, ki je bila dogovorjena za 16. maj. Usodo 22 bronov, ki jih je vrnila Nemčija, pa bodo glede na napovedi pozorno spremljale druge države in muzeji v pogajanjih z nigerijskimi oblastmi, poroča BBC.

Sorodna novica "Soočenje z nemško kolonialno zgodovino": naropani artefakti se vračajo v Nigerijo

Nesmiselno financiranje novega muzeja v Nigeriji?
Razpravo v nemškem parlamentu je v preteklem tednu sklicala Alternativa za Nemčijo (AfD). Poslanec Marc Jongen, ki velja za glavnega ideologa te stranke, je vlado obtožil, da je "hipermoralna". Po njegovih besedah je vlada, s tem ko je obljubila sredstva za izgradnjo Muzeja zahodnoafriške umetnosti Edo (Edo Museum of West African Art – EMOWAA) v Nigeriji, ki je bil nekoč predviden kot razstavni prostor prav za beninske brone, potrošila javni denar.

Oba Ewuare II. namreč nasprotuje razstavljanju bronov v prihajajočem muzeju EMOWAA in namesto tega želi zgraditi svoj kraljevi muzej, povezan s palačo. "Najmanj, kar zahtevamo od vlade, je, da preneha dostavljati več bronov, potem ko je bilo zaupanje prelomljeno. Druge evropske države zdaj zelo skrbno razmišljajo o tem, ali in koliko želijo vrniti," je po pisanju Art Newspaperja še dejal Jongen v okviru parlamentarne razprave.

Oba Ewuare II. je po besedah nigerijskega predsednika lastnik in skrbnik kulture, dediščine ter tradicije nekdanjega kraljestva Benin. S predsedniškim odlokom, ki ga je izdal 23. marca letos, ga je imenoval za lastnika vseh repatriiranih dragocenosti, naropanih iz kraljeve palače in kraljestva. Odlok določa tudi, da to velja "tako za artefakte, ki so že bili vrnjeni, kot za tiste, ki še niso bili vrnjeni", je po pisanju Deutsche Welle (DW) sporočil odhajajoči predsednik. Z odlokom je kraljevemu dediču naložena tudi odgovornost za upravljanje vrnjenih bronov, hkrati pa mu je podeljeno dovoljenje, da jih hrani v palači ali na "katerem koli drugem kraju, ki ga Oba in zvezna vlada Nigerije lahko štejeta za varnega."

Nemara vendarle popravki predsedniškega razglasa
Toda odlok oziroma razglas "še ni začel veljati v Nigeriji in potekajo razprave o tem, kako se bo to nadaljevalo. Zadnja beseda o tem še ni bila izrečena," je med parlamentarno razpravo dejala poslanka SPD-ja Michelle Müntefering. Sicer se zahodni muzeji, ki v svojih zbirkah hranijo beninske dragocenosti, pogajajo z nigerijsko Nacionalno komisijo za muzeje in spomenike (NCMM). Direktor komisije Abba Tijani je za Art Newspaper sporočil, da se z nigerijskim pravosodnim ministrstvom pogovarja o nekaterih popravkih predsedniškega razglasa.