Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v četrti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej prek resničnih in izmišljenih osebnih zgodb ter s pomočjo domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta človeško seksualnost.

Tilen je star trideset let, z Jasmino, ki ste jo lahko spoznali v prejšnji epizodi podkasta, imata majhna otroka, zato sta pogosto preutrujena za seks. Tilna to skrbi, ker ima občutek, da seksata premalo in s premalo domišljije. Tabea Zorn je nemška psihologinja, ki se raziskovalno ukvarja s seksologijo in ustvarjalnostjo. Pravi, da se lahko ustvarjalno lotimo tudi samozadovoljevanja. "Po mojem mnenju je namreč tudi samozadovoljevanje stvar navade. Veš, kaj te hitro zadovolji in tako se pač samozadovoljuješ," razlaga in pojasnjuje, da pri prebujanju ustvarjalnosti pomaga, če si človek določi specifično temo, na primer lokacijo ali del telesa, saj si tako "postaviš okvir, ki res pomaga pri prebujanju ustvarjalnosti".

Dotik, ki posluša in sliši

Socialna psihologinja prof. dr. Metka Kuhar razlaga, da je dotik tema, ki jo premalo obravnavamo. "Gre za dotik, ki sliši, posluša in čuti, dotik, ki je brez ideje o tem, kaj se mora zgoditi, ki samo je. Neverjetno, kaj vse se iz tega dotika lahko zgodi," pravi in poudarja, da čuteč, podporen dotik ponudi prostor za naše celotno bitje, ki se močno razlikuje od "dotika, ki nekaj stimulira in je užaljen, če ni sprejet". Znotraj seksualnega razmerja je po njenem pomembno, ali se vzpostavi prostor, v katerem se počutimo varne, da izrazimo, kaj nam je všeč in kaj nam ni všeč. "Pa tudi, da smo odprti v smislu, če mi trenutno nekaj ni všeč, ne pomeni, da mi tudi jutri ne bo."

Kako poglobiti dotik, kako ga vaditi? Seksolog Jaka Sotlar pravi, da z določenimi tehnikami omejevanja, kot je denimo neseksualna masaža, pri kateri so dotiki glavnih erogenih con, kot so genitalije in prsi, prepovedani. "Ko mi dobimo neke določene omejitve, se sprostimo, zato ker seks ni vseobsegajoč. Telo se začne drugače odzivati, dejansko začnemo čutiti telo. Živčni končiči namreč niso skoncentrirani samo v glavnih erogenih conah, tako da se nekako sensibilizira celotno telo."

Ob tem poudarja, da je pri takšnem dotiku pomembno tudi, da tista oseba, ki je dotikana, ne daje navodil, ampak se popolnoma prepusti osebi, ki se je dotika. Ustavi jo lahko samo takrat, ko je dotik neprijeten. "Ko ti že v štartu začneš nekoga usmerjati, usmerjaš v znano, se pravi, ne odkrivaš novega. Ko pa se ti prepustiš v okviru, da prekineš, ko ti nekaj ne paše, se dejansko prepustiš in odkriješ nekaj novega. In tudi ta, ki se te dotika, se v bistvu nauči dotikati. In potem zamenjata vlogi."

Podkast Evolucija užitka v vsakem delu odpira več različnih vprašanj, povezanih s spolnostjo in seksualnostjo. Tako je tudi v sedmem delu, ki v ospredje postavlja dva odnosa. Intimnopartnerski monogamen odnos med Tilnom in Jasmino, pa tudi prijateljski odnos med Tilnom in Janom, ki se identificira kot transmoški.

Danci pri obravnavi transspolnih oseb pred šestimi leti opustili diagnoze

Tilen in Jan sta skupaj odraščala, saj so živeli v istem bloku. Janu so ob rojstvu na podlagi genitalij pripisali ženski spol in mu dali ime Jana, vendar kot pravi Tilen, se ne spomni, da bi ga kdaj tako klicali. Od nekdaj je bil Jan. Astrid Højgaard je ginekologinja in vodja klinike za transspolne osebe oziroma klinike za medicinski proces potrditve spola na Danskem. Pojasnjuje, da so na Danskem pred šestimi leti opustili diagnoze. Kako torej poteka obravnava? "Pacientke in paciente sprašujemo, kaj je njihovo nelagodje, zaradi česa trpijo, kje potrebujejo pomoč. Ko to razščistimo, potem obravnavamo specifične težave vsake posameznice ali posameznika. Oblikujemo pot zdravljenja, ki je ustvarjena za specifično osebo. Definitivno nas ne zanimajo več diagnoze." Kot pojasnjuje, se je zato ocenjevalno obdobje močno skrajšalo, z osmih let na eno leto ali celo manj.

V svetu različni postopki medicinske tranzicije in pravno priznanje spola

WPATH, Svetovna profesionalna organizacija za zdravje transspolnih oseb, je lani predstavila nove smernice Standardov oskrbe VIII. Gre za dokument, ki usmerja in priporoča ravnanje in postopke glede na rezultate raziskav s tega izjemno multidisciplinarnega področja. Redke so države, ki ta priporočila v celoti upoštevajo. V Evropi denimo 11 držav omogoča menjavo podatka o spolu v osebnih dokumentih na osnovi samoopredelitve, to so Irska, Malta, Danska, Norveška, Belgija, Islandija, Portugalska, Švica, Luksemburg, Španija in Finska. Astrid Højgaard smo vprašali, ali bi bilo smiselno izenačiti standarde denimo v Evropski uniji. Tako izenačevanje bi lahko imelo po njenem lahko tudi negativne posledice. "Glede na to, da smo država, ki je šla precej daleč, se mi ne bi zdelo smiselno, da bi poskusili na ravni Evropske unije izenačiti standarde, saj bi to za nas pomenilo korak nazaj. Mislim pa, da bi lahko pogledali, kakšne bi bile smiselne spremembe zakonodaje, da bi v vseh državah ljudje lažje usklajevali spolno identiteto s podatkom o spolu na osebnih dokumentih." Strokovnjakinji Højgaard se zdi absurdno, da v nekaterih državah sodišče odloča o usklajevanju spolne identitete z označevalcem spola v dokumentih, pa tudi, da v nekaterih državah še vedno obstaja diagnoza transseksualnost.

"Da svoje odločitve skoraj nihče ne obžaluje, je znak, da jih zdravimo premalo."

V medijih bolj kot osebne zgodbe ljudi, ki so jim postopki medicinske tranzicije rešili življenje, odmevajo osebne zgodbe tistih, ki so si premislili in si želijo, da se za tranzicijo ne bi odločili. "Ljudje delamo napake. Vsi smo storili kaj, kar obžalujemo. Zagotavljam vam, da sem veliko svojih odločitev v življenju obžalovala. Obžalovanja me ni strah," pravi Astrid Højgaard in pojasnjuje, da na njihovi kliniki obravnavajo 1500 ljudi, imeli so morda 3 osebe, ki so postopke obžalovale. Po njenem je prav to glavni problem, da vidijo tako malo obžalovanj, saj je to znak, da zdravijo premalo ljudi, ki bi to potrebovali. "Mislim, da moramo najti ravnotežje. Da svoje odločitve skoraj nihče ne obžaluje, je znak, da jih premalo zdravimo."

Malo je spletnih vsebin v povezavi s pravicami transspolnih oseb, ki ne bi bile deležne sovražnih odzivov. Tudi pod tem člankom se bo najverjetneje zvrstilo kup sovražnih in omalovažujočih komentarjev. Zakaj? »Vsi imamo spolno identiteto. Če pa srečamo ljudi, ki dvomijo o spolu, pripisanem ob rojstvu, to izzove strah. Mislim, da vsa jeza temelji na strahu, saj tega ne razumejo. Po mojem mnenju je najboljše zdravilo za strah znanje in osebna izkušnja,« pravi Astrid Højgaard.

To je torej nekaj tem, ki jih razkriva nova epizoda igrano-dokumentarnega podkasta Evolucija užitka, ki jo najdete v spletnih arhivih RTV Slovenija in v svoji najljubši aplikaciji za podkaste.