Sledijo otrokovim željam in ambicijam

V letošnjem šolskem letu se na domu izobražuje 869 učencev od prvega do devetega razreda. Staršem ni treba navajati razlogov, zaradi katerih se odločijo prevzeti odgovornost za šolanje svojega otroka, a tudi po prepričanju naših sogovornic jim tako lahko nudijo kakovostnejši in otroku bolj prilagojen način izobraževanja.

Škofja Loka – Vse bolj neprijazen in zahteven, a obenem neučinkovit šolski sistem zadnjih let je bil po besedah Tanje Potočnik, po izobrazbi profesorice slovenščine in francoščine, razlog, da so se zaskrbljeni starši in učiteljice iz okolice Škofje Loke pred tremi leti povezali v skupino za šolanje otrok na domu. Ustanovili so zavod, ki so ga poimenovali F. E. N. I. K. S., ki je kratica za Fejst Energični Nadarjeni In Kreativni Sopotniki. V zavodu skrbijo za zdravo učno okolje brez ustrahovanja, tekmovanja in ocenjevanja, vse aktivnosti pa sproti prilagajajo učnim sposobnostim otrok ter njihovim željam in ambicijam. »Želimo pokazati, da je mogoče tudi vzporedno z javno šolo zelo dobro in učinkovito pripraviti otroke na življenje,« je poudarila Tanja Potočnik in dodala, da večina otrok, ki so vključeni v njihov zavod, ob koncu leta izpite opravlja sproščeno, samozavestno in pogumno; ne bojijo se ne učitelja ne komisije. Obenem pa imajo ti otroci po njenih besedah priložnost usvojiti tudi konkretne, realne stvari, ki so potrebne za vsakdanje življenje, ki jih sicer v prenatrpanem šolskem urniku javne šole nikakor ne bi mogli.

Učijo se za življenje

V šolskem letu 2021/22 se je v zavodu F. E. N. I. K. S. šolalo 23 učencev iz šestih različnih osnovnih šol in vsi so napredovali v višji razred na svojih matičnih šolah. Lansko šolsko leto so uspešno zaključili s 27 otroki iz osmih okoliških šol, dve deklici, angleško govoreči, pa sta se jim pridružili v februarju. Letos je v zavod vključenih 25 otrok od 1. do 8. razreda. »Vsaj en dan v tednu je namenjen odkrivanju narave, enkrat tedensko gostimo inštruktorico joge, učiteljico likovnega pouka in sami organiziramo različne kulturne, naravoslovne in športne vsebine. Vsaj dvakrat tedensko otroci kuhajo, poleg tega jih učimo šivanja, vezenja, klekljanja, vrtnarjenja, dramske igre in nastopanja pred kamero,« je naštela Tanja Potočnik. Poleg angleščine jim omogočajo še učenje francoščine in skrbijo tudi za mednarodno sodelovanje. »Z osnovno šolo na severu Francije si otroci izmenjujejo klasična pisma, v katerih si dopisujejo v angleščini. S šolo v New Yorku pa sklepamo video prijateljstvo; ravno prejšnji teden smo jim poslali predstavitveni filmček o sebi, ki smo ga z otroki snemali cel teden. Zdaj čakamo na odgovor Američanov.« Ob vsem tem, je dodala Tanja Potočnik, pa sledijo veljavnemu učnemu načrtu za vse predpisane predmete, da lahko otroke čim bolje pripravijo na izpite ob koncu šolskega leta na njihovih matičnih šolah.

Upajo si spraševati

Svoja otroka, danes stara 13 in 16 let, je dve leti na domu šolala tudi Mojca Močnik, ki poučuje v zavodu. »Začelo se je v času korona ukrepov, potem pa sem šolanje na domu nadaljevala, saj sem si želela drugačnega pristopa k učenju za svoja otroka – da se učita tudi to, kar ju zanima, da si upata spraševati in razmišljati.« Prepričana je namreč, da šola otroke sicer preveč ukaluplja, saj je veliko učenja na pamet, namesto da bi jih spodbujali k samostojnemu razmišljanju. »Menim, da sta moja otroka v času, ko sta se šolala na domu, veliko pridobila.« Podobno razmišlja Maša Hrvačanin, ki se je odločila, da bo vse tri otroke, najstarejši je v 4. razredu, šolala na domu. Kot učiteljico razrednega pouka jo je najbolj zmotilo, da je bila v času njenega študija devetletna osnovna šola zastavljena povsem drugače. »Takrat se v prvem razredu niti omenjati ni smelo branje in pisanje, danes pa smo za deklico v prvem razredu dobili navodila, da mora na izpitu tekoče brati.« Verjame, da je do znanja mogoče priti tudi na drugačne načine, ne samo tako, da otroci sedijo v klopi in prepisujejo s table. »Zakaj sin ne bi raziskoval polžev, pa čeprav na ravni prvega letnika srednje šole, če ga to zanima?«

Po novem okrog petnajst izpitov

Tanji Potočnik se ne zdi pošteno, da bodo morali ti otroci, ki so sicer še vedno del javnega šolstva, ob koncu leta po novem na matičnih šolah s še večjim številom zaključnih izpitov dokazovati, da so sposobni napredovati v višji razred. Že zdaj so morali po njenih besedah otroci, ki se šolajo doma, v zadnji triadi opraviti devet izpitov, da so napredovali v višji razred, po novem bi jih morali okrog petnajst. »Me prav zanima, kdo od odraslih bi bil sposoben v enem mesecu opraviti toliko izpitov,« se sprašuje. Obregnila se je tudi ob podatek ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da lani nihče od otrok, ki se šolajo na domu, ni opravljal izpita iz kemije. »Mi smo imeli dve leti zapored dva učenca, ki sta zelo uspešno opravljala izpit iz kemije in z dobrim znanjem napredovala v srednjo šolo. Na to sem jih na ministrstvu tudi opozorila, a še nisem prejela odgovora.«

Vsem trem sogovornicam se zdi nerazumljivo, da pristojne tako moti približno devetsto otrok, kar je manj kot pol odstotka celotne populacije, katerih starši si želijo drugačno obliko poučevanja in odraščanja. »Ne ukvarjajo pa se z vse hujšim verbalnim, fizičnim in psihičnim nasiljem v šoli,« so sklenile.