REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Glas ljudstva« bo vodil prvo VELIKO STAVKO PACIENTK IN PACIENTOV, to so njihove zahteve

»Glas ljudstva« bo vodil prvo VELIKO STAVKO PACIENTK IN PACIENTOV, to so njihove zahteveStavka pacientov. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Iniciativa »Glas ljudstva« bo 10. januarja 2023 izvedla prvo VELIKO STAVKO PACIENTK IN PACIENTOV. V ta namen so oblikovali zahteve, ki so jih naslovili na vlado premierja Roberta Goloba.

Njihovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti: »Oblikovali smo stavkovne zahteve v dialogu z različnimi deležniki, strokovnjaki na področju zdravstva in strokovnimi združenji, Zvezo organizacij pacientov in posameznimi zdravniki ter predvsem pacienti. Sestali smo se tudi z vodstvom Zdravstvenega doma Ljubljana in ugotovili, da se naši predlogi vladi v veliki meri prekrivajo z njihovimi. Pogovarjali smo se tudi z mnogimi družinskimi zdravniki, ki podpirajo iniciativo in ugotovili, da je s spodnjimi predlaganimi ukrepi mogoče v kratkem času vsem pacientom zagotoviti osebnega zdravnika in v najkrajšem času rešiti rušenje javnega zdravstva.

Zahtevamo, da reševanje akutnih problemov zdravstva postane prioriteta te vlade in v skladu s pristojnostmi tudi zdravstvene blagajne (ZZZS) in zdravstvenih organizacij, zato smo oblikovali pet ključnih stavkovnih zahtev:

5 STAVKOVNIH ZAHTEV STAVKE PACIENTOV:

1. VSEM PACIENTOM JE POTREBNO NEMUDOMA ZAGOTOVITI DOSTOP DO OSEBNEGA ZDRAVNIKA

2. ODPRAVITI SE MORA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE TAKO, DA SE UKINEJO DOPLAČILA ZA ZDRAVSTVENE STORITVE

3. PREKINITI JE POTREBNO DELO ZDRAVNIKOV V DVOJNI PRAKSI  (t. i. DVOŽIVKARSTVO)

4. PREPREČITI JE POTREBNO PRESKAKOVANJE ČAKALNIH VRST, KI JIH OMOGOČAJO KOMERCIALNA ZAVAROVANJA

5. JAVNO ZDRAVSTVO MORA SLEDITI POTREBAM PACIENTOV, NE PROFITOM KONCESIONARJEV

1. VSEM PACIENTOM JE POTREBNO NEMUDOMA ZAGOTOVITI DOSTOP DO OSEBNEGA ZDRAVNIKA

130.000 ljudi brez izbranega zdravnika zahteva takojšnje ukrepanje. Ukrep, ki ga je pripravila vlada v obliki t. i. ambulant za neopredeljene, ni rešitev. Ni mogoče pričakovati, da bi isti družinski zdravniki in zdravnice, ki so preobremenjeni do te mere, da odklanjajo paciente v svojih rednih ambulantah, te iste paciente lahko izven delovnega časa obravnavali enako, kot da bi bili njihovi izbrani zdravniki. Obravnava pacientov ne bo enako kakovostna in bo tudi manj varna, saj vsakokrat drug zdravnik ne bo imel celostnega pregleda nad zdravjem pacienta. Predvideno število ambulant tudi nikakor ne bo zadostilo potrebam 130.000 pacientov, ki danes nimajo osebnega zdravnika.

Predvideno pretirano nagrajevanje zdravnikov za delo v teh ambulantah ruši sistem plač v javnem sektorju, vzpodbuja sprevržene pobude (parcialne odpovedi delovnega razmerja, še večje odklanjanje 'presežnih' pacientov v rednih ambulantah družinskih zdravnikov), zmanjšuje motiviranost za delo v rednem delovnem času, demoralizira delo drugih javnih uslužbencev zunaj zdravstva, spodkopava poskuse razumnega stimulativnega nagrajevanja za opravljeno presežno delo v drugih delih javnega sektorja in ogroža finančno vzdržnost javnega zdravstva. Tak ukrep kvečjemu nakazuje na 'podkupovanje' in kot tak lahko predstavlja povečano tveganje za sistemsko korupcijo. 

Ukrepi, ki jih predlagamo, omogočajo, da se vsem pacientom takoj oziroma v zelo kratkem času zagotovi stalnega osebnega zdravnika. Razdeljeni so v tri skupine: a) razbremenitev družinskega zdravnika nekaterih administrativnih in strokovnih zadolžitev, b) vključitev drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev v time v primarnem zdravstvenem varstvu in c) povečanje normativa za delo družinskih zdravnikov na 2300 glavarinskih količnikov.

Ad a) Razbremenitev družinskih zdravnikov lahko obsega:

●            ukinitev izdajanja kontrolnih napotnic na vseh ravneh, izdajajo naj se zgolj in samo napotnice za prvi pregled brez časovne omejitve;

●            podaljšanje veljavnosti obnovljivih receptov; delni prenos kompetenc za podaljševanje receptov na lekarniške farmacevte;

●            izdajanje trajnih naročilnic za medicinsko tehnične pripomočke (MTP): naročilnico naj se izda le enkrat s trajno veljavnostjo, novo pa le v primeru spremembe zdravstvenega stanja.

●            urejanje kratkih bolniških staležev naj se prenese na delodajalca, dolge staleže na specialiste medicine dela, prometa in športa ter staleže nosečnic na izbranega ginekologa; za bolniški stalež zaradi okužbe s covid-19 naj zadostuje pozitiven test, o katerem zaposleni obvesti delodajalca, ki nato ravna v skladu z navodili NIJZ;

●            povračilo potnih stroškov naj se prenese na ZZZS;

●            zdravnik lahko ob enem obisku beleži vse opravljene storitve in ne le ene.

Ad b) Vključitev drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev v time v primarnem zdravstvenem varstvu

●            V kroženje sekundarijev in specializantov vseh specialnosti naj se vključi tudi 4 mesečno kroženje v primarnem zdravstvenem varstvu, kjer pa že obstaja, naj se prouči možnost njegovega podaljšanja. To bi v prvih letih prineslo 150, kasneje pa 70 delovnih mest v primarnem zdravstvu.

●            Tim družinske medicine naj se z 0,5 poveča na 1 diplomirano medicinsko sestro.

●            V primeru, da administrativnih zadolžitev ne bi bilo mogoče prenesti na druge izvajalce, naj se tim družinske medicine poveča za 0,5 administrativnega sodelavca.

Ocenjujemo, da vsi ukrepi predstavljajo 25 do 30 % razbremenitev družinskih zdravnikov, zato se njihov normativ lahko poveča na 2300 količnikov oziroma 1600 'povprečnih' pacientov. Vključitev 'cele' diplomirane medicinske sestre v tim pa dodatno pomeni tudi pomembno izboljšanje količine in kakovosti dela tima družinske medicine.

2. ODPRAVITI SE MORA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE TAKO, DA SE UKINEJO DOPLAČILA ZA ZDRAVSTVENE STORITVE

Zaradi enotnih premij dopolnilno zdravstveno zavarovanje predstavlja  krivično (regresivno) dajatev, ki povečuje neenakost v družbi, saj za zavarovance z nižjimi dohodki predstavlja občutno višji delež celotnega dohodka kakor za tiste z višjimi dohodki. Obenem omogoča zasebnim zavarovalnicam, da na račun zdravstvenega varstva prebivalstva kujejo dobičke. Z vsakim letom ohranjanja dopolnilnega zavarovanja odteče od 60 do 80 milijonov evrov premij za namene, ki niso povezani z zdravjem zavarovancev.

Ukrepi, ki so izvedljivi z interventnim zakonom takoj, so naslednji:

●            Odpravijo se doplačila za zdravstvene storitve po 23. členu ZZVZZ, s tem pa odpade podlaga za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

●            Istočasno se zagotovi javno financiranje v obsegu izpadlega dopolnilnega zavarovanja bodisi z ustreznim povečanjem zdravstvenega prispevka, z ustreznim povečanjem davka na dohodek ali z novim progresivnim zdravstvenim davkom, odmerjenim od vseh virov dohodka in premoženja. Najhitrejša rešitev, ki je lahko začasna do prenove davčne zakonodaje, je povečanje zdravstvenega prispevka.

●            V prid novega zdravstvenega davka govori tudi koalicijska zaveza, da se bodo javna sredstva za zdravstvo povečala, ter potreba po dodatnih sredstvih za dolgotrajno oskrbo.

Vzpostaviti je potrebno sistem 'javno-javno': javno financiranje za javne storitve. Zahtevamo, da vlada nemudoma predstavi svoj zakonski predlog oziroma zakonske spremembe obstoječih zakonov in v proces usklajevanja vključi tudi stroko in civilno družbo, nato pa zakon čim prej pošlje v parlamentarno obravnavo.

3. PREKINITI JE POTREBNO DELO ZDRAVNIKOV V DVOJNI PRAKSI  (t. i. DVOŽIVKARSTVO)

Istočasno delo v javnem in zasebnem sektorju (dvojna praksa, zdravniki dvoživke) je potrebno opredeliti kot nasprotje interesov, zaradi katerega je na škodi javni sektor.

●            Prepove naj se delo zdravstvenih delavcev iz javnega sektorja pri zasebnih izvajalcih. O morebitnih izjemah zaradi potreb javnega sektorja ne morejo odločati osebe, ki same delajo v dvojni praksi.

●            Delo pri zasebniku na podlagi utemeljene izjeme poteka v okviru pogodb med javnim in zasebnim delodajalcem in ne neposredno med javnim delavcem in zasebnim delodajalcem.

●            Osebe, ki zaradi morebitnih izjem delajo v dvojni praksi, ne morejo zasedati položajev, na katerih odločajo o vodenju ali upravljanju javnega zdravstvenega sistema.

4. PREPREČITI JE POTREBNO PRESKAKOVANJE ČAKALNIH VRST, KI JIH OMOGOČAJO KOMERCIALNA ZAVAROVANJA

Delna zavarovanja komercialnih zavarovalnic za preglede pri specialistu in diagnostične preiskave omogočajo preskakovanje vrst za te iste storitve v javnem sistemu in podaljševanje čakalnih dob na operacije in druge vrste zdravljenja v javnem sistemu zaradi večjega priliva pacientov, ki te storitve potrebujejo. Ta praksa vzpostavlja dvotirni dostop do operacij in drugih oblik zdravljenja: hitrejši za tiste, ki si dodatno zavarovanje lahko privoščijo, in še počasnejši za vse ostale. Poleg tega nalaga dodatno administrativno delo javnim zdravnikom, ki morajo pisati napotnice za bolnike, ki so opravili začetne preiskave v zasebnem sektorju.

●            Zasebnik brez koncesije mora v celoti izpeljati diagnostično obravnavo pacienta.

●            Zasebna zavarovanja ne smejo ponujati delnih zavarovanj, temveč celoten paket storitev določene zdravstvene obravnave vključno z zdravljenjem in rehabilitacijo.

●            Ključno je vzpostaviti razmere, da bodo pacienti v javnem zdravstvenem sistemu najkasneje v enem mesecu prišli do prvega pregleda pri specialistu in v enakem roku do potrebnih diagnostičnih preiskav. To bo odpravilo potrebo po dodatnem zasebnem zavarovanju za storitve, ki so načeloma dostopne vsem pacientom v javnem sistemu.

5. JAVNO ZDRAVSTVO MORA SLEDITI POTREBAM PACIENTOV, NE PROFITOM KONCESIONARJEV

Vzpostaviti je potrebno razmere, ki ne bodo vzpodbujale odlivanja javnih zdravstvenih delavcev in javnih sredstev za zdravstvo v zasebni sektor.

●            Potrebno je v čim večji meri izenačiti plačilo za delo v javnem in zasebnem sektorju. Pri tem je v javnem sektorju potrebno omogočiti, da se povečani obseg dela prenaša tudi v plače zaposlenih brez limitiranja dodatnega plačila, v zasebnem sektorju pa je potrebno preprečiti vse oblike davčnih 'optimizacij' in vzpostaviti razmere, da koncesionarji svoj dohodek ustvarjajo izključno v obliki plače in dodatkov za uspešnost.

●            Poraba javnega denarja za financiranje dela koncesionarjev mora biti neprofitna. S tem v zvezi je potrebno vzpostaviti zakonske določbe, ki bodo vzdržale presojo ustavnega sodišča, ki trenutno daje prednost svobodni uporabi ostanka javnih sredstev pred njihovo obvezno uporabo za zdravstvene namene, vendar to velja samo za zdravnike koncesionarje, ne pa tudi za druge prejemnike javnih sredstev.

●            Koncesije se lahko podeljujejo in podaljšujejo izključno na podlagi dokazljivega javnega interesa. Interes se opredeljuje s pomočjo objektivnih kriterijev, ki jih preverja posebno telo v okviru NIJZ.

Če je zaradi javnozdravstvenih potreb smiselno angažiranje zasebnih izvajalcev brez koncesije, lahko ti za javna sredstva kandidirajo samo s svojimi redno zaposlenimi kadri, ne pa tudi s pogodbenimi kadri, ki so zaposleni v javnih zavodih. Izjema je mogoča v primeru, kadar za javna sredstva skupaj kandidirata javni in zasebni izvajalec.

Ministrstvo za zdravstvo pozivamo, da se opredeli do predlaganih ukrepov, vzpostavi dialog z vsemi relevantnimi deležniki in čim prej začne izvajati ukrepe, ki bodo omogočili vsem pacientom dostop do osebnega zdravnika in preprečili rušenje javnega zdravstva.«

Iniciativa Glas ljudstva

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek