Raziskovalci pravijo, da so tovrstne padavine na zahodu Evrope do devetkrat verjetnejše zaradi globalnega segrevanja. Nalivi na tem območju so ob tem tri- do 19-odstotno intenzivnejši zaradi segrevanja kot posledice človeške dejavnosti, poroča BBC. V raziskavi je sodelovalo 39 znanstvenikov.

Poplave, ki so julija prizadele dele Evrope, so šokirale vremenoslovce in lokalne oblasti. Povzročile so jih močne padavine, ki so trajale dan oziroma dva, skupaj z lokalnimi hidrološkimi dejavniki.

Organizacija, ki analizira vremenske pojave in išče razloge zanje, World Weather Attribution, se je pri analizi julijskih poplav osredotočila ravno na padavine, ki so jim predhodile.

Po poročanju BBC-ja so se za to odločili tudi zaradi tega, ker so poplave uničile del hidroloških nadzornih sistemov, ki bi ponudili točnejše podatke o poplavah.

Znanstveniki so na prizadetih območjih sicer zaznali trend povečevanja padavin, a priti do zaključka, da gre za vpliv podnebnih sprememb, je bilo težko, saj obstaja precejšnje nihanje v količini padavin iz leta v leto.

Da bi res videli vpliv naraščajočih temperatur, so znanstveniki razširili svojo analizo in upoštevali večji del zahodne Evrope, vključno z vzhodom Francije, zahodom Nemčije, vzhodom Belgije, Nizozemsko, Luksemburgom in severno Švico.

Vse intenzivnejše padavine, vse verjetnejši nalivi

Ugotovili so, da so na tem širšem območju podnebne spremembe zaradi človeške dejavnosti povečale intenzivnost dežja, ki je padel poleti v enem dnevu, za od tri do 19 odstotkov.

Zaradi vse višjih temperatur so nalivi, kot tisti, ki so povzročili omenjene poplave, od 1,2- do devetkrat verjetnejši.

Do zdaj so bile najhitrejše analize, ki pripisujejo vzroke za vremenske pojave, narejene glede nedavnih gozdnih požarov v ZDA in Kanadi, torej v povezavi z vročino. Tovrstne analize dogodkov, povezanih z močnimi padavinami, so zahtevnejše.

Raziskovalci so sporočili, da bi padavine, kakršne so bile julija, kjer koli v zahodnem delu Evrope pričakovali enkrat v 400 letih. Z nadaljevanjem izpustov toplogrednih plinov in naraščanjem temperatur pa bodo takšne padavine vse pogostejše.

Profesorica Hayley Fowler z Univerze v Newcastlu je dejala, da njihovi sodobni modeli za napovedovanje kažejo, da bodo v bolj vročem svetu prihodnosti ekstremne padavine, ki se počasi premikajo, pogostejše.

Poudarila je pomen čim hitrejšega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in izboljšanja sistema za opozarjanje na izredne dogodke, pozvala je tudi, da moramo infrastrukturo narediti odporno na podnebne spremembe, da bi zmanjšali število žrtev in stroške.