Kdo kupuje slovenske hotele?

Janševa vlada Madžarom kot na pladnju ponudila turistično skupino in večdesetmilijonske zaslužke

Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković/Necenzurirano.si
20. 1. 2022, 16.57
Posodobljeno: 20. 1. 2022, 17.25
Deli članek:

Država je v imenu zaščite nacionalnih interesov kupovala hotele Save. Zdaj, tik pred volitvami, je te načrte opustila in odprla pot novemu madžarskemu prevzemu. Znova imajo ključno vlogo oligarhi Viktorja Orbana, ki bodo pri poslu zaslužili več deset milijonov evrov.

www.h-bernardin.si
Grand hotel Bernardin

V politično-gospodarskih kuloarjih je ta teden završalo. V javnost je namreč prišla informacija, da je že vse dogovorjeno za prodajo turistične skupine Sava, ki ima v rokah več kot dva tisoč hotelskih sob na najboljših lokacijah na Obali, Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah. Toda kupec ne bo država, kot so pričakovali, ampak Madžari, poročajo na portalu necenzurirano.si.

Indotek
Daniel Jellinek je postal lastnik enega največjih nepremičninskih skladov na Madžarskem, od zeta Viktorja Orbana je kupil podjetje, zdaj pa skupaj z madžarsko državo kupuje mednarodno letališče v Budimpešti.

Tako naj bi ameriški sklad York, ki je s 43 odstotki največji lastnik Save, dosegel dogovor o prodaji svojega deleža, je prvi poročal 24ur. Kupec je madžarski nepremičninski sklad Diofa v lasti enega najbogatejših Madžarov, Daniela Jellineka. Ta je del poslovnega omrežja madžarskega premierja Viktorja Orbana, tesnega zaveznika predsednika slovenske vlade Janeza Janše.

Gre za velik preobrat v sagi o oblikovanju državnega turističnega holdinga, katerega idejni oče je Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo v Cerarjevi, Šarčevi in zdaj še Janševi vladi. Država ima namreč prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (Kad) v lasti 46 odstotkov Save, s skladom York pa se je dlje pogovarjala o odkupu njegovega deleža. Lani poleti je bil tudi dosežen dogovor, a ga je tik pred podpisom pogodbe sabotirala. To je sklad York dokončno prepričalo, da za Savo najde drugega kupca. Obenem Janševa vlada že pripravlja teren, da bi Madžarom prodali tudi delež države.

Toda v vsej zgodbi ni problematično samo to, da bodo do dragocenih nepremičnin na slovenski obali, tik ob Blejskem jezeru in na drugih elitnih lokacijah prišli madžarski vlagatelji, ki so dobro zapisani pri največji vladni stranki. Po naših podatkih je cena, po kateri so se dogovorili o nakupu Save, precej nižja od dejanske. Če bodo v prodajo prepričali še državo in nato slovenske hotele razprodali po delih, pa bi z njimi lahko ustvarili več kot sto milijonov evrov dobička.

Saga o državnem odkupu Save

Saga o Savi se je začela leta 2015, ko je družba končala v postopku prisilne poravnave. Medtem ko so se dogovarjali o poplačilu dolgov, sta se oblikovala dva lastniška tabora. V prvem je bila država, v drugem pa ameriški sklad York. Ta si je nato prizadeval pridobiti večinski delež v Savi, a neuspešno. Na koncu je obtičal v lastništvu. V SDH namreč niso hoteli ne prodati svojega deleža ne odkupiti deleža v lasti sklada York. 

Medtem se je Savi iztekal čas. Še vedno ima namreč več kot 50 milijonov evrov finančnih obveznosti do največjih lastnikov, torej SDH, Kada in Yorka. Posojila so kratkoročna, zanje pa plačujejo visoke obresti. Zato so v Savi konec lanskega leta začeli postopek prodaje družbe Sava Turizem, ki je lastnica hotelov, pri čemer bi lahko postopek kadarkoli ustavili brez posledic. Po naših informacijah so zanjo prejeli 14 nezavezujočih ponudb, tudi mednarodnih finančnih skladov. Nekatere naj bi presegale 200 milijonov evrov, v poznejših pogajanjih pa bi bile lahko še bistveno višje. Glede na to, da ima skupina Sava za okoli sto milijonov evrov obveznosti, bi torej njenim lastnikom po prodaji ostalo najmanj enkrat toliko kapitala.

Medtem so potekali pogovori med SDH in Yorkom o odkupu deleža. Gre za naslednjo fazo konsolidacije državnega turizma, pri čemer bi se pod eno streho združilo osem družb: Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Istrabenz Turizem, Adria Ankaran, Thermana, Unitur, Terme Olimia in Hit Alpinea. Po številnih neuspešnih pogovorih je lani poleti naposled prišlo do preboja. O tem, da so v skladu York blizu dogovora z državo, je pričalo tudi to, da so se strinjali z zaustavitvijo prodaje družbe Sava Turizem.

Dogovor je bil po naših informacijah naslednji: država bi za 43 odstotkov Save plačala 35 milijonov evrov. Strinjala naj bi se tudi z zahtevo sklada York, pri kateri je vztrajal od začetka, da je to končna cena in v pogodbi ne bo nobenega odložnega pogoja. Ko so čakali na podpis pogodbe, pa so v SDH prelomili obljubo. V pogodbo so želeli vključiti določbo, po kateri bi se v primeru ponovne razglasitve epidemije covida-19 začel nov krog pogajanj o ceni. Propadli dogovor je močno ohladil odnose med državo in skladom York, ta pa je takoj začel pogovore z drugimi kupci in se dogovoril z madžarskim skladom Diofa.

So to vedeli vnaprej?

Na 43-odstotnem deležu Save, ki je naprodaj, ima sicer država zagotovljeno predkupno pravico. Če bo prišlo do podpisa pogodbe z Madžari, ima 30 dni časa za njeno uveljavitev. Vendar je za to bolj malo možnosti.

Vlada Janeza Janše je namreč ravno te dni potrdila letni načrt upravljanja SDH, v katerem Sava ni več predvidena za vključitev v državni turistični holding, ampak je mogoča tudi njena prodaja. Da je to eden od scenarijev, je pred kratkim javno potrdil predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki je omenjal tudi možnost združitve Save in Save Turizma ter skupno prodajo s skladom York.

To daje zgodbi nove razsežnosti. Pojavlja se vprašanje, zakaj bi se Madžari po še enem propadlem dogovoru med skladom York in državo podali v nakup deleža v Savi in tvegali, da končajo v enakem položaju, v katerem je bil dolga leta sklad York. Razen če so vnaprej vedeli, da se bo država pripravljena umakniti iz Save. Na roko jim gredo tudi kratki roki, ki jih ima SDH za morebitno uveljavitev predkupne pravice.

Glede na ponudbe, ki so jih v Savi prejeli za hotele v času velike krize v turizmu zaradi epidemije covida-19, bi novi lastnik že z uspešnim nakupom družbe ustvaril visoke dobičke. Ti bi se za nekajkrat povečali, če bi se odločil za prodajo posameznih hotelov. Poznavalci razmer opozarjajo, da bi lahko namesto 200 milijonov evrov zanje iztržil tudi 300 milijonov evrov in več. Za kupce bi bile namreč zanimive predvsem parcele, na katerih so hoteli in druge turistične zmogljivosti.

Od Orbanovega zeta kupil podjetje

Slovenski hoteli na elitnih lokacijah in tudi dobički bi končali v rokah družb, ki so tesno povezane s predstavniki madžarske oblasti. Od nje kupujejo premoženje, skupaj z državo se lotevajo poslov in si izposojajo velike vsote denarja od državnih bank. 

Družba Diofa, ki bi kupila Savo, upravlja tretji največji nepremičninski sklad na Madžarskem. V rokah ima več kot milijardo evrov sredstev, v njenem portfelju med drugim najdemo poslovne stavbe, nakupovalna in industrijska središča. Predsednik nadzornega odbora je od lanskega poletja Marton Nagy, glavni ekonomski svetovalec Viktorja Orbana.

Do nedavnega je bila lastnica družbe Diofa Takarekbank v lasti Jozsefa Vide, enega od ključnih oligarhov iz poslovnega omrežja madžarske vladajoče stranke Fidesz. Gre za bankirja, ki ga opisujejo kot novo vzhajajočo zvezdo Orbanove poslovne elite. V njegovi lasti je tudi televizijska hiša TV2, ki je leta 2020 od Telekoma Slovenije kupila Planet TV. V istem času se je Vida umaknil iz Diofe.

Prodal jo je 45-letnemu Danielu Jellineku, lastniku nepremičninske družbe Indotek. Po podatkih revije Forbes gre za desetega najbogatejšega Madžara, njegovo osebno premoženje ocenjujejo na več kot pol milijarde evrov. Samo v zadnjem letu ga je povečal za kar 141 milijonov evrov. Pri tem so mu pomagali tudi odlični odnosi z oblastjo. V letu 2019 je Indotek kupil hotel Gellert, enega od najbolj znanih hotelov v Budimpešti. Nakup je v celoti financirala madžarska državna banka MFB. 

Leto dni kasneje je sklenil velik posel z Istvanom Tiborczem, zetom Viktorja Orbana. Od njegovega podjetja je kupil nepremičninsko družbo Appeninn. S tem si je Jellinek očitno »kupil« vstopnico do nekajkrat večjih poslov. Orbanova vlada se je odločila, da bo poskusila odkupiti nazaj letališče v Budimpešti, saj »je bila privatizacija v nasprotju s strateškimi interesi Madžarske«. Pogovore z lastniki iz Kanade vodi madžarsko ministrstvo za inovacije in tehnologijo, v konzorciju za nakup pa sta še dve podjetji. Prvi je Mol, naftno-plinski velikan iz Budimpešte, v katerem ima glavno besedo madžarska država, drugi pa Indotek, torej zasebno podjetje, ki posluje z Orbanovimi družinskimi člani.

Odziv Počivalška

Na dogajanje se je prek Facebooka danes odzval tudi Počivalšek, ki je zapisal, da bi, »če bi prodajali državni delež Save v stanju, kot je sedaj, delali škodo slovenskemu turizmu.« Poudaril je, da je njegovo stališče od »prvega dne jasno: najprej konsolidacija slovenskega turizma, šele nato prodaja. S tem bomo maksimizirali pogajalska izhodišča.« Navedel je še, da bi prodaja v trenutku, ko je vpliv epidemije še vedno prisoten, povzročila neposredno škodo, pri čemer se je vprašal, kdo bi za to odgovarjal. »Naj bom jasen: York ni državni, je zasebni sklad,« je dejal in dodal, da je tako tudi absolutno suveren v svojih poslovnih odločitvah, a da so se pogledi državnih lastnikov in sklada York v preteklosti bistveno razlikovali.

»Če prav razumem, zdaj pritiskate, da bi morala država na vsak način odkupiti delež Yorka, čeprav bi se lahko s tem postavila v slabši položaj?« se je še vprašal in poudaril, da so še nekaj mesecev nazaj prejemali »vprašanja, zakaj je delež Yorka treba sploh kupiti?« Poudaril je, da del takih špekulacij ne želi biti. »SDH je pripravil LNU 2022 in Vlada RS ga je nekaj dni nazaj potrdila. Aktivnosti za leto 2022 so potrjene in upravljalec slovenskega premoženja ima nalogo, da temu tudi sledi,« je zaključil.