V Evropski uniji (EU) je po podatkih Eurostata leta 2022 bival 101 milijon ljudi z invalidnostjo. To pomeni, da je bil eden od štirih prebivalcev EU, starejših od 16 let, invalid. Največ oseb z invalidnostjo je živelo v Latviji (38,5 %), na Danskem (36,1 %) in Portugalskem (34 %). V Sloveniji je ta odstotek 20,9, kar nas uvršča med države z najmanj oseb z invalidnostjo v EU – za Malto, Ciprom in Bolgarijo, ki je z 14,6 % populacije z invalidnostjo država z najmanjšim številom invalidov v Evropski uniji.
Število žensk z invalidnostjo je večje od števila moških invalidov, saj je v povprečju 29,5 % celotne ženske populacije invalidk, medtem ko je v moški populaciji invalidov 24,4 %. Ženske z invalidnostjo so, po ugotovitvah Resolucije evropskega parlamenta o položaju invalidk, sprejete 29. novembra 2018, zaradi presečišča spola in invalidnosti žrtve dvojne diskriminacije, pogosto pa so lahko izpostavljene celo večplastni diskriminaciji, ki izhaja iz presečišča spola in invalidnosti ter spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza, spolnih značilnosti, države izvora, družbenega razreda, priseljenskega statusa, starosti, vere ali etnične pripadnosti.
Petina invalidk nevidnih in marginaliziranih
Leta 2021 je evropska komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović opozorila, da je kar petina žensk in deklet v svetu nevidnih in marginaliziranih zaradi spola in invalidnosti. Kot je še ugotovila, so invalidke v primerjavi z drugimi ženskami od dva- do petkrat bolj izpostavljene nasilju, imajo nižje plače, nižjo stopnjo izobrazbe in slabšo zdravstveno oskrbo. Poudarila je, da morajo države članice prednostno obravnavati težave, s katerimi se spopadajo dekleta in ženske z invalidnostjo. Priporočila je njihovo večjo udeležbo pri politikah in odločitvah o ženskah in osebah z invalidnostjo ter večjo vlogo pri deinstitucionalizaciji in zakonodajnih spremembah, ki odpravljajo vse oblike nadomestnega odločanja. "Skrajni čas je, da se odločno zavzamemo za odpravo izključenosti žensk in deklet z invalidnostjo. Prvi korak mora biti priznanje njihove neizkoriščene moči in zmožnosti, da lahko same izbirajo pot naprej," je zapisala komisarka. Tudi evropski poslanci so države članice konec leta 2018 pozvali, naj v svoje strategije, politike in programe za enakost spolov vključijo vidik invalidnih žensk in deklet, v strategije o invalidnosti vidik spola, v vse druge politike pa tako vidik spola kot vidik invalidnosti.
Izzivi, s katerimi se spoprijemajo invalidke
Po podatkih Eurostata je bilo v Sloveniji leta 2022 med vsemi ženskami, starimi nad 16 let, 22 odstotkov invalidk, med moškimi pa 20 odstotkov invalidov. Evropski inštitut za enakost spolov je leta 2021 ocenil, da ima v EU 20 % invalidk službo za nedoločen čas, medtem ko je moških invalidov z redno službo skoraj 10 odstotkov več. Podobno kot komisarka za človekove pravice so tudi na Evropskem inštitutu za enakost spolov ugotovili, da imajo ženske z invalidnostjo v primerjavi z moškimi invalidi in drugimi ženskami nižje plače, nižjo izobrazbo in slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Odbor Združenih narodov za pravice invalidov opozarja, da pomanjkanje dostopa do informacij o spolnosti za invalidne ženske, zlasti za ženske z motnjami v duševnem razvoju ter gluhe in naglušne ženske, lahko poveča tveganje za spolno nasilje. "Zaradi izključenost iz celostne spolne vzgoje so žrtve škodljivih stereotipov, ki ignorirajo in zanikajo spolnost invalidnih žensk in deklet. Pomanjkanje dostopa do informacij o spolnosti za invalidne ženske, zlasti ženske z motnjami v duševnem razvoju, gluhe in naglušne ženske, poveča tveganje, da postanejo žrtve spolnega nasilja." Po podatkih Eurostata pa je eden od petih invalidov žrtev nasilja, pri čemer gre v glavnem za ženske, starejše in otroke z invalidnostjo.
Ženske z invalidnostjo v Sloveniji
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo leta 2022 v javnem in zasebnem sektorju delovno aktivnih 35.510 invalidov, od tega 18.345 žensk z invalidnostjo, kar je 1180 več kot moških invalidov. Podatki o stopnji izobrazbe pa kažejo, da je med zaposlenimi moškimi invalidi 2809 končalo osnovno šolo ali manj, 12.245 srednjo in 2111 visoko šolo ali univerzo. Osnovno šolo ali manj je imelo 3450 delovno aktivnih invalidk, srednjo šolo jih je končalo 10.754, visokošolsko izobrazbo pa je doseglo skoraj še enkrat toliko žensk kot moških z invalidnostjo, in sicer 4141. Vprašanje pa je, ali so za svoje delo enako plačane kot moški in katere položaje zasedajo.
Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman je ena od treh žensk v Sloveniji, ki vodijo invalidsko organizacijo. Pravi, da se pri vprašanju položaja žensk invalidk v družbi združita dve osebni okoliščini, ki vsaka zase vplivata na to, koliko ovir se postavlja na poti do cilja na različnih družbenih področjih oziroma do različnih vlog. "Glede na moje izkušnje ima pri tem večji vpliv položaj invalidov oziroma invalidk v družbi kot vprašanje njihovega spola, saj na vodilnih oziroma bolj prepoznanih funkcijah v državni upravi, gospodarstvu, svetu zabave in na drugih družbenih področjih invalidov in invalidk skoraj ni najti." Opaža pa, da je bistveno več predsednikov kot predsednic invalidskih organizacij. "V invalidskih organizacijah NSIOS-a jih ima četrtina na predsedniškem mestu žensko, od teh pa je polovica takšnih, ki so tudi invalidke. Torej je na vodilnem mestu v invalidskih organizacijah v okviru NSIOS-a le ena osmina invalidk (tri od 24 organizacij). Je pa žensk (invalidk in drugih) veliko več med strokovnimi delavkami, koordinatorkami programov ter zlasti med delavkami v programih, ki jih izvajajo invalidske organizacije," pojasnjuje. Ocenjuje, da se invalidkam na področju invalidskih organizacij godi podobno kot ženskam na drugih družbenih področjih. Bistveno več jih je na področju izvajanja programov in operative kot na področju vodenja.
Z razvojem družbe spremembe na bolje
Razloge za to Tomanova vidi v splošni neenakosti moških in žensk v družbi. "Če pa upoštevamo, da invalidnost večinoma zahteva dodatne prilagoditve v vsakdanjem življenju in dodatno organizacijo ter da obvladovanje invalidnosti in izvajanje aktivnosti ob fizičnih, senzornih ali drugih omejitvah in ovirah v okolju terja tudi več energije, potem je razumljivo, da bo invalidka, ki je hkrati tudi mama in žena, še bolj obremenjena od povprečne ženske. Brez ustrezne podpore okolja bo težko dolgoročno gradila kariero na vodilnih mestih v politiki in gospodarstvu." Priznava, da si sama težko predstavlja, da bi poleg nalog, ki jih kot predsednica NSIOS-a opravlja, skrbela še za otroke oziroma družino, vendar meni, da se razmere z razvojem družbe spreminjajo tudi za invalidke. "Med mladimi ni več toliko razlik glede na spol. Če pogledamo področje športa, je veliko uspešnih parašportnic, ki so prav tako kot fantje čedalje bolj prepoznane." Med njimi je tudi Mateja Pintar Pustovrh, prejemnica dveh paraolimpijskih medalj v namiznem tenisu, ki je dejala, da je bila kot vrhunska parašportnica vajena diskriminacije že zaradi same invalidnosti (v primerjavi s športniki neinvalidi), hkrati pa se je želela s tem čim manj obremenjevati. "'Dodatno' diskriminacijo na podlagi spola sem pravzaprav začela zares dojemati šele po končani profesionalni športni karieri," pravi. V parašportu, predvsem paranamiznem tenisu v Sloveniji in mednarodno, ne opaža bistvenih razlik v validaciji rezultatov, nagradah ali pojavljanjem v medijih in zanimanju sponzorjev pri ženskah v primerjavi z moškimi (kar je pogosto v neinvalidskem športu).
"Je pa tudi tu za ženske težje samo udejstvovanje v vrhunskem športu, če imajo ali želijo imeti družino; zato je ponekod tudi manj tekmovalnih kategorij za ženske, manj je trenerk in tudi – kar zdaj počnem sama – športnih komentatork. Moram pa reči, da sem vsaj na tem področju z res velikim zadovoljstvom opazila težnjo, da se za olimpijske in paraolimpijske igre v Parizu letos ženska udeležba po številu praktično izenači z moško," o položaju žensk invalidk v svetu parašporta razmišlja Mateja Pintar Pustovrh. Mateja Toman pa za konec dodaja, da je za enakopravnost žensk invalidk ena izmed pomembnejših pridobitev osebna asistenca, ki jim omogoča samostojno in aktivno življenje: "Gre za eno izmed pomembnejših orodij za doseganje kariernih in drugih ciljev na različnih področjih."
