Teden se je na finančnih trgih, ki so bili zaradi pričakovanj, da bo Fed na marčevski seji za 50 bazičnih zvišal obrestno mero, že tako negotovi, začel zelo pesimistično, Dow Jones (33.596 točk) je včeraj izgubil skoraj poldrugi odstotek. Ruski predsednik Putin je podpisal priznanje separatističnih republik Doneck in Lugansk, zgornji dom ruskega parlamenta pa je odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo proruskim separatistom v Ukrajini. Foto: EPA
Teden se je na finančnih trgih, ki so bili zaradi pričakovanj, da bo Fed na marčevski seji za 50 bazičnih zvišal obrestno mero, že tako negotovi, začel zelo pesimistično, Dow Jones (33.596 točk) je včeraj izgubil skoraj poldrugi odstotek. Ruski predsednik Putin je podpisal priznanje separatističnih republik Doneck in Lugansk, zgornji dom ruskega parlamenta pa je odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo proruskim separatistom v Ukrajini. Foto: EPA
Sorodna novica Putin: Ukrajina naj se demilitarizira in odpove Natu. EU in ZDA z novimi sankcijami.

Po podaljšanem koncu tedna (v ponedeljek je bil v ZDA praznik) se je torkovo trgovanje na Wall Streetu začelo zelo negotovo, Dow Jones pa je bil v najslabšem trenutku dneva že za 700 točk v minusu. Konec ni bil tako črn, Dow Jones je dan končal z 1,42-odstotno izgubo oziroma 482 točk nižje. Največ, za 8,9 odstotka, se je znižal tečaj delnic največjega svetovnega trgovca s tehničnim blagom Home Depota. Zahod je sprožil nove sankcije proti Rusiji, v takšnih razmerah pa bi delnice lahko še izgubljale.

Cene nafte so dobile nov pospešek, včeraj je bilo treba za brent plačati že 99,50 dolarja (za ameriško nafto WTI pa 96 dolarjev), ob koncu dneva pa je bila cena 96,84 dolarja, kar pomeni 1,5-odstotno rast na dnevni ravni. Foto: Reuters
Cene nafte so dobile nov pospešek, včeraj je bilo treba za brent plačati že 99,50 dolarja (za ameriško nafto WTI pa 96 dolarjev), ob koncu dneva pa je bila cena 96,84 dolarja, kar pomeni 1,5-odstotno rast na dnevni ravni. Foto: Reuters

Krkine delnice izgubile štiri odstotke
Evropske borze so včeraj pristale najnižje v zadnjih osmih mesecih, na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP (1.224 točk; –1,8 %) pristal najnižje letos. Krkine delnice (za novomeško podjetje je ruski trg eden ključnih, lanska prodaja je dosegla 300 milijonov evrov) so padle za štiri odstotke, na 107 evrov. "Priznanje neodvisnosti separatističnih regij na vzhodu Ukrajine pomeni dvoje: težave ruskega gospodarstva in velike težave evropskega gospodarstva. Prave sankcije zoper Rusijo pa pomenijo samomor evropskega gospodarstva, kar pomeni, da nas v nobenem primeru ne more čakati svetla prihodnost," je povedal neodvisni finančni strokovnjak Mihajlo Todurov.

Nafta do rekordnih 150 dolarjev?
Cene nafte so dobile nov pospešek, včeraj je bilo treba za brent plačati že 99,50 dolarja. Vse kaže, da bo kmalu padla meja 100 dolarjev, bolj črnogledi analitiki ocenjujejo, da bi se cene nafte na svetovnih trgih lahko zvišale vse do rekordnih 150 ameriških dolarjev za sod, naftna kriza (in sočasno tudi plinska kriza) pa bi prinesla hude težave. Svetovna gospodarska rast bi bila namreč le še 0,9-odstotna (namesto pričakovane več kot štiriodstotne), inflacija pa bi se v tem primeru več kot podvojila, na 7,2 odstotka s trenutno pričakovanih treh odstotkov.

Kriptovalute, torek ob 22.30

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-14 %37.965
eter-16 %2.614
BNB-13 %371
XRP

-15 %

0,709
cardano-19 %0,881
solana-15 %

85,44

Pričakovati je serijske dvige obrestnih mer
Centralne banke bi bile ob tako visoki inflaciji pripravljene voditi zelo omejevalno denarno politiko. Ameriška centralna banka naj bi bila že tako pripravljena, da na prav vsaki od preostalih letošnjih sej zviša obrestno mero. Ob tem spomnimo, da je še lani poleti večina pričakovalo, da bo letos Fed še vztrajal pri politiki ničelnih obresti. Močno spremenjena pričakovanja na denarnem trgu odraža tudi trg kriptovalut, ki je šel zadnji teden močno navzdol. Če se je bitcoin še prejšnji torek spogledoval z mejo 45 tisoč dolarjev, je bila včeraj cena tudi manj kot 36.500 dolarjev.