Potenciala za krepitev sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo je še veliko, je prepričan predstavnik deželne vlade avstrijske Koroške Simon Pöpperl. Nekateri investitorji so dobro izkoristili bližino Slovenije in podjetje ustanovili v Avstriji, blizu meje. »Primer je družinsko podjetje iz Prebolda Ograje Kočevar, ki je izvedlo novo investicijo v Völkermarktu, kjer so odprli podjetje OGK Zäune. Avstrijsko Koroško so izbrali za dostop do nemško govorečih trgov v okolici, ker je blizu in nima jezikovnih ovir. Cene parcel pa so povsem primerljive s slovenskimi,« pove sogovornik.
Kot pravi, imajo podjetja, ki pridejo na Koroško, ponavadi že poslovne povezave – sodelujejo z raziskovalnimi institucijami ali so del dobavne verige na avstrijsko Koroško. Veliko investitorjev s področja storitev ali raziskav se ustali tudi v koroških tehnoloških parkih, kot sta High Tech Campus Villach in Lakeside Science & Technology Park. »Prednost parkov je v tem, da imajo poslovne partnerje in dobavitelje na mestu samem, sodelujejo lahko s startupi ali z Univerzo v Celovcu, ki je v bližini,« pravi Pöpperl.
Veliko priložnosti je na avstrijskem Koroškem še za storitvena podjetja, saj teh primanjkuje. »Po mojih izkušnjah se slovenska podjetja zelo pogosto ozirajo na velike trge, kot je Nemčija, ne da bi razmišljala o logističnih vidikih, velikosti trga, trenutnem položaju ... Koroška je lahko zanje odličen testni trg za vstop v nemško govoreče države. Prek avstrijske koroške agencije za spodbujanje investicij BABEG je na voljo odlična brezplačna svetovalna storitev, ki jo lahko izkoristijo. Poleg tega imamo zelo zanimiva združenja, kot je Slovenska gospodarska zveza, in grozde, kot sta Green Tech Cluster in Silicon Alps Cluster, ki sta odlični omrežji tudi za slovenska podjetja,« dodaja sogovornik.
Fokus na mikroelektroniki, IT in strojegradnji
Poslovna lokacija avstrijske Koroške krepi navzočnost na ciljnih trgih Nemčije, Italije in Slovenije in išče priložnosti tudi v bolj oddaljenih državah, kot sta Češka in Indija. Iskanje podjetij, ki bi jih zanimalo odprtje proizvodnje ali razvojnega oddelka, poteka predvsem v fokusnih panogah mikroelektronike, IT in strojegradnje. V zadnjih mesecih pa Jernej Dvoršak iz agencije za spodbujanje tujih investicij BABEG opaža povečano zanimanje za zagon proizvodnih zmogljivosti v panogah umetnih mas in recikliranja.
»Naša agencija vlaga veliko truda v poznavanje lokalnih vrednostnih verig in poskuša razumeti, kakšna podjetja bi z naselitvijo na severni strani Karavank pripomogla k še hitrejšemu razvoju regije. Iščemo torej tako imenovane 'zmagam-zmagaš' projekte, pri katerih bi pozitivne učinke občutili tako tuji investitorji kot lokalno okolje,« dodaja sogovornik.
Grozd Silicon Alps Cluster spodbuja čezmejno sodelovanje
Kot javno-zasebno partnerstvo Silicon Alps Cluster skrbi za razvoj in pozicioniranje industrije elektronike in mikroelektronike v Avstriji s poudarkom na avstrijski Koroški in Štajerski. »Vsi naši partnerji iz industrije, znanstvenih organizacij in javnih ustanov imajo koristi tako od sinergijskih učinkov med partnerji kot tudi od internacionalizacijske kampanje, ki jo izvajamo pri Silicon Alps,« pravi Robert Gfrerer, direktor grozda Silicon Alps Cluster.
Prvi avstrijski meddržavni grozd ima sedeža v Beljaku in Gradcu, vanj je vključenih 140 partnerjev in 12 delničarjev. V hitro rastočem omrežju podjetij, organizacij in raziskovalnih ustanov, ki podpira sektor elektronike in mikroelektronike v južni Avstriji, sta trenutno vključeni tudi dve slovenski podjetji – OR-EL in Auralix.
Usmerjeni na Koroško in Štajersko, s poudarkom na elektronskih sistemih
Čeprav je Silicon Alps osredotočen predvsem na avstrijsko Štajersko in Koroško, pa na več načinov spodbujajo čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo. Tako slovenska podjetja in ustanove (denimo raziskovalno-razvojne ali univerze) povežejo z avstrijskim ekosistemom. Za slovenske partnerje organizirajo tudi delegacije v Avstrijo, v Štajersko in Koroško, pri čemer je tematski poudarek na elektronskih sistemih. Eno takih so junija letos organizirali v sodelovanju z Advantage Austria Slovenia in agencijo SPIRIT Slovenija.
Poleg tega lahko skupaj s partnerji, Štajersko gospodarsko razvojno družbo SFG in BABEG, slovenske organizacije podprejo pri ustanovitvi podružnice v Avstriji. »Če imajo podjetja sedež tudi v Avstriji, pa jim lahko zagotovimo vse storitve, ki jih ponujamo našim trenutnim partnerjem,« razloži sogovornik.
Od multinacionalk do startupov
Omrežje grozda sestavljajo tako velika podjetja, kot sta Infineon in Osram, kot tudi mala in srednja podjetja (66 odstotkov), vključno s številnimi startupi, raziskovalne in izobraževalne ustanove (11 odstotkov) ter združenja in javne ustanove. Večina partnerjev (137) je iz Avstrije, predvsem iz Štajerske (88) in Koroške (34), en partner v grozdu je iz Francije, dva pa sta iz Slovenije.
Silicon Austria Labs z edinstvenim konceptom
Koncept skupnih projektov, kot jih ponuja aplikativno usmerjeno raziskovalno središče Silicon Austria Labs (SAL), je edinstven v Evropi. Njihove storitve so na voljo celotni industriji, od malih in srednjih podjetij do mednarodnih družb. Postopek za pridobitev financiranja zahteva osnovne informacije v izogib pretirani birokratizaciji projektne prijave, kar omogoča začetek aplikativnega projekta v šestih do osmih tednih po definiciji projekta. Polovico vrednosti projekta financira SAL, preostanek plača podjetje, četrtino v denarju in četrtino v naravi, kar pomeni v obliki delovnih ur, laboratorijskega časa, materiala in podobno.
»Raziskovanje se začne z modeliranjem, nadaljuje s simulacijo in doseže vrhunec v izdelavi prototipov. V SAL lahko naredimo vse, od 'gole' rezine do integriranega sistema,« pravi Patrick Habernik, ki je v SAL odgovoren za poslovni razvoj. Sedež ustanove je v Gradcu, drugi lokaciji pa sta v Beljaku in Linzu. SAL ponuja skupne raziskave, pogodbene raziskave in sodeluje tudi pri financiranih projektih.
V preteklosti so v SAL izvedli že nekaj skupnih projektov s slovenskimi podjetji. »Po naši predstavitvi v Ljubljani maja letos so stekli obetavni pogovori z novimi podjetji glede skupnega raziskovalnega dela,« pojasni sogovornik.
Vrhunske raziskave zahtevajo vrhunsko opremo
Evropski raziskovalni center za elektronske sisteme (komponente, sklopi in naprave z mikro in nanoelektroniko ter vgrajeno programsko opremo) ima tudi vrhunsko opremo. V njihovih laboratorijih, vključno z laboratoriji za meroslovje, za okolje, za tiskalnike in za optiko, je partnerjem in strankam na voljo širok nabor visokotehnološke opreme za doseganje najboljših raziskovalnih rezultatov.
Poleg teh je v Beljaku za raziskave na voljo čisti prostor ISO razreda 5 s polno osempalčno sprednjo in zadnjo procesno linijo, ki se osredotoča na tanke piezofilme. Trenutno v High Tech Campusu v Beljaku gradijo novo čisto sobo, ki bo s tisoč kvadratnimi metri površine največja raziskovalna čista soba v Avstriji. Odprli jo bodo predvidoma v prvem četrtletju 2023.
Ne samo zmogljivosti, ponujajo tudi znanje
Poleg zmogljivosti za raziskave in razvoj ponujajo tudi znanje in fleksibilnost, ki sta potrebna za razvoj novih elektronskih sistemov. S pionirskimi raziskovalnimi področji mikrosistemov, senzorskih sistemov, inteligentnih brezžičnih sistemov, močnostne elektronike in vgrajenih sistemov SAL ponuja »ključne omogočitvene tehnologije« za te elektronske sisteme.
»Svoje strokovno znanje in izkušnje na področju tehnologij senzorjev in mikrosistemov izkoriščamo, da partnerjem in strankam pomagamo pri stroškovno učinkovitem razvoju novih prototipov in tehnologij z uporabo naše najsodobnejše tehnologije čistih prostorov. V SAL so možne tudi simulacije, karakterizacija in izdelava tako prototipov kot majhnih serij,« razloži sogovornik.
SAL s svojimi storitvami ustvarja temelje za pametne produkte in procese, ki pa so osnova za razvoj in trende, kot so industrija 4.0, internet stvari (IoT), avtonomna vožnja, kibernetsko-fizični sistemi (CPS), umetna inteligenca, pametna mesta, pametna energija in pametno zdravje.
IJS dejaven pri čezmejnih raziskovalnih projektih
»Koroška podjetniška scena je sveža in odprta, deležniki pa so željni čezmejnega sodelovanja, tako pri gospodarskih kot raziskovalnih projektih,« pravi Jernej Dvoršak iz agencije za spodbujanje tujih investicij BABEG. V začetku leta sta tako Slovenija in avstrijska Koroška podpisali pismo o nameri, s katerim želita spodbuditi čezmejno sodelovanje raziskovalcev. Prav tako se veliko dela pri pripravah za novo programsko obdobje za projekte Interreg.
Dober primer sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami na obeh straneh meje sta Institut Jožefa Stefana (IJS) in Lakeside Science & Technology park iz Celovca; sodelovanje je vzpostavljeno tako na raziskovalnem področju kot na področju prenosa znanja. Sodelujejo tudi v okviru vzpostavljanja pregleda informacij in spodbujanja sodelovanja obeh strani, ki poteka na meddržavni ravni.
Sodelovanje poteka predvsem na področjih umetne inteligence (AI), robotike in digitalizacije, kjer so dejavnosti znanstvenega in tehnološkega parka Lakeside kot enega najmočnejših stičišč znanosti in industrije na avstrijskem Koroškem najbolj vsebinsko povezane s sicer vsebinsko širšimi raziskovalnimi področji IJS.
»Od začetka aktivnosti v februarju letos smo na Institutu Jožefa Stefana pridobili dva nova EU-projekta, v katerih sodelujeta instituciji iz avstrijske Koroške, s katerima smo organizirali povezovalne dogodke. Prav tako sta bila podpisana dva sporazuma o nerazkrivanju podatkov s tretjo institucijo, s katero smo prav tako vzpostavili sodelovanje v tem obdobju zaradi podpisa sporazuma,« pove vodja Centra za inovacije in prenos tehnologij na IJS Špela Stres.
Raziskovalci se morajo spoznati tudi osebno
Prek agencije BABEG so na IJS stopili v stik s predstavniki SAL in navezali konkretne stike z raziskovalci na avstrijski strani. »Predvsem nas je zanimalo, kako direktorje različnih podjetij vključiti v sodelovanje v čezmejnih konzorcijih, v katerih bi sodelovali tudi raziskovalci Instituta Jožefa Stefana,« pove sogovornica.
IJS je bil skupaj s parkom Lakeside pobudnik sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Koroško, organizirali so srečanja raziskovalcev, kar je samo v zadnjih nekaj mesecih pripomoglo k vzpostavitvi novih skupnih raziskovalnih projektov. »Pomembno je, da se raziskovalci spoznajo tudi osebno. Takšno srečanje je potekalo 9. junija, na pobudo IJS pa sta sodelovala tudi inštitut Fraunhofer Austria in Lakeside Labs,« pove Stresova.
Želijo sistematično sodelovati z raziskovalnimi ustanovami in podjetji
»Način dela na IJS aktivno spodbuja sodelovanje raziskovalcev iz drugih raziskovalnih organizacij in podjetij v Sloveniji in tujini. Sodelovanje gradimo po načelu od spodaj navzgor, na konkretnih problemih, projektih in rešitvah. Naša želja je še bolj sistematično sodelovati z raziskovalnimi ustanovami in podjetji, tudi na avstrijskem Koroškem,« poudarja Špela Stres.
