V Sloveniji se prasi premalo pujskov, večino uvozijo in pitajo do zakola. V podjetju Ljutomerčan, ki deluje v okviru holdinga Puklavec Family Wines, se veselijo začetka septembra, ko bodo v novi hlev na Cvenu preselili 760 plemenskih svinj iz starih hlevov v Ljutomeru. Gradnja hleva je skupaj z nakupom sejalnice za koruzo in sodobne cisterne za gnojevko stala okrog 3,6 milijona evrov oziroma še več, če upoštevamo tudi nakup 80 plemenskih svinj pasme lanras in pet merjascev pasme durok iz Danske, ki jih bodo dobili prihodnji mesec. V hlevu je 845 stojišč za plemenske svinje in prostor za nadaljnjo vzrejo.
Na Cvenu imajo okoljsko dovoljenje za 9.500 prašičev pitancev, a ker zakonodaja različno obravnava prašiče pitance in plemenske svinje, bi morali spremeniti okoljevarstveno dovoljenje, da bi lahko hleve in obseg vzreje povečali. Pujske, ko dosežejo od sedem do 25 kilogramov, prodajo drugim rejcem, da jih pitajo do zakola.
Zaradi čakanja na dovoljenja v manjši hlev
»Najprej smo želeli zgraditi farmo za 1.700 plemenskih svinj, a ker okoljevarstvenega dovoljenja ne bi pravočasno dobili, da bi ujeli razpis za nepovratna sredstva, smo projekt prilagodili in postavili avtomatizirano farmo za manj kot 900 plemenskih svinj,« pojasnjuje Miha Kuhar.
Za urejanje dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja so porabili dobro leto dni. »Marca 2021 smo za hlev, sodobno cisterno za gnojevko in sejalnico za koruzo dobili skoraj 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, celotna naložba pa se je pozneje pri gradnji podražila z 2,6 na 3,6 milijona evrov,« dodaja Kuhar.
Dobrobit živali
Pri načrtovanju nove farme so agencijo za kmetijske trge in kmetijsko ministrstvo vprašali o novih standardih za dobrobit oziroma dobro počutje živali, da bi jih vključili v projekt, a jim nihče ni znal povedati nič konkretnega. »Za plemensko svinjo in skotene pujske smo predvideli dosti večji boks in na srečo izpolnjuje nove smernice, ki so začele veljati, ko smo že bili sredi projekta. Pri načrtovanju tako velikih dolgoročnih projektov bi si želeli več strokovne podpore, saj gre za 20-letno naložbo,« dodaja sogovornik. »Površino boksa smo povečali s 5,4 na 6,8 kvadratnega metra,« pravi glavna tehnologinja za vzrejo prašičev Darja Antolin.
V novem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027 so se pogoji za ukrep dobrobit živali zaostrili tako, da je treba plemenski svinji zagotoviti 20 odstotkov, prej 10 odstotkov, neovirane talne površine za gibanje. »Tega nam noben strokovnjak ni znal povedati pri načrtovanju novega hleva. K sreči smo predvideli dovolj prostora, da izpolnjujemo to zahtevo in lahko izvajamo ta ukrep,« dodaja Darja Antolin.
Hlev po načrtih enega največjih strokovnjakov za prašičerejo
Hlev so zasnovali tako, da so plemenske svinje in pujski dobili dosti boljše pogoje za bivanje. »Hlev je razdeljen na tri dele, vsi prostori so hermetično zaprti in pod podtlakom, da sistem samodejno uravnava pršenje megle, temperaturo in pretok zraka. Naš hlev in oprema izpolnjujeta najvišje standarde za prašičerejo, načrti za hlev in opremo so delo profesorja Vitomira Vidovića s kmetijske fakultete v Novem Sadu, enega največjih strokovnjakov za prašičerejo na svetu. Sodeluje pri projektiranju vseh večjih modernih farm od Rusije do Kitajske. Med drugim je zasnoval veliko plavajočo farmo na Kaspijskem jezeru,« poudarja Darja Antolin, ki si je na Danskem in drugje ogledala sodobne hleve.
»Ko smo začeli obnavljati druge hleve, v katerih redimo pujske, smo vpeljali dansko tehnologijo za prezračevanje hleva. Prodajalec opreme nas je povezal s profesorjem Vidovićem in smo se dogovorili, da nas obišče. Najprej nam je naredil osnutek farme s tremi hlevi za skupaj 1.700 plemenskih svinj, a ker bi za tako veliko farmo morali pridobiti razširjeno okoljevarstveno dovoljenje in nanj predolgo čakati, smo se odločili za manjšo farmo,« dodaja Miha Kuhar.
Najboljša oskrba prvih 24 ur po rojstvu
V porodnem boksu, kot smo že omenili, ima svinja več prostora in udobja, enako velja tudi za pujske. »Najpomembnejše je, da imajo najboljšo možno oskrbo prvih 24 ur po prasitvi in da začnejo sestati mleko pri materi,« poudarja Darja Antolin. Ko pujski pridejo na svet, se osušijo v posebnem pudru, potem pa jih premaknejo v poseben del boksa, ki spominja na inkubator. Ima ogrevana tla, ta prostor lahko, če je treba, tudi zaprejo in pujske ogrevajo še z vrha, da temperatura zraka doseže 35 stopinj Celzija. Svinja lahko skoti tudi po 18, celo 20 pujskov, sama jih lahko nahrani največ 15, zato za preostale pujske poskrbijo nadomestne matere.
Preden breje svinje preselijo v porodnišnico, operejo in razkužijo stene, tla in strop tega dela hleva. Tudi svinjo pred kotitvijo čaka kopanje. Krmo in vodo dobi, kadar želi, doziranje je samodejno. Svinja v porodnem boksu preživi s pujski še 28 dni po kotitvi. Boks je čist, saj blato pade skozi rešetke in se zbira v posebnih zbiralnikih, ki jih vsakih 14 dni spraznijo, gnojevko pa spustijo v lagune. Hlev ves čas prezračujejo, po potrebi ga lahko tudi dodatno ogrevajo.
Male pujske po 28 dneh premaknejo v druge hleve, do katerih lahko dostopajo le zaposleni, saj zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge, ki je že dosegla Hrvaško, vanje ne spuščajo nikogar drugega. Za zdravje živali 24 ur na dan skrbita dva veterinarska tehnika, ki sta v Ljutomerčanu zaposlena. Delo opravljata po navodilu veterinarja, s katerim imajo pogodbo o sodelovanju.
Porodnišnica, pripustišče in čakališče
Plemenske svinje nato iz porodnišnice premaknejo v pripustišče. Ko so godne peti dan, jih umetno osemenijo. Po drugem ultrazvočnem pregledu jih premaknejo v skupinski boks. Tretji del hleva imenujejo čakališče, tu breje svinje preživijo 85 dni in imajo dostop na sveži zrak, s tem da je zunanji prostor s treh strani ograjen, da ni stika z drugimi živalmi, okužbami in boleznimi. Po 85 dneh v čakališču svinja spet obišče porodnišnico, od tam pa gre v pripustišče.
»Če želimo imeti visokoproduktivno svinjo in zdrave pujske, jim moramo zagotoviti maksimalno udobje. V novem hlevu ga bodo dobili, posledično bomo lahko postopoma povečali produktivnost, torej število skotenih pujskov na svinjo v enem letu. Naš cilj je, da bi vsaka svinja v enem letu skotila povprečno 30 pujskov. To pomeni 14 pujskov v gnezdu in 2,2 gnezda na leto,« dodaja Darja Antolin.
Prvi s certifikatom izbrane kakovosti
Ljutomerčan je bil prvo podjetje, ki je za vrejo prašičev pridobil certifikat izbrane kakovosti za svinjsko meso, ki je jamstvo, da je bil prašič skoten, vzrejen in zaklan v Sloveniji. Ta certifikat so pred nekaj dnevi pridobile tudi Farme Ihan, Ljutomerčan pa ga ima na željo enega večjih kupcev – kmetije Cimerman iz Stojncev pri Ptuju. »Prav bi bilo, da bi prašiči in tudi svinjsko meso s tem certifikatom dosegli višjo ceno od drugih, saj so višje kakovosti. Z ozaveščanjem kupcev in promocijsko kampanjo bi to dosegli, a ne čez noč,« še pravi Darja Antolin.
Spomnimo, da je gradnjo novega hleva za plemenske svinje Miha Kuhar napovedal že spomladi 2019. A ker je takrat kmetijsko ministrstvo nakazalo, da bo spremenilo upravljanje kmetijskih zemljišč v zakupu, so ti načrti dve leti viseli v zraku.
