Daleč od oči, daleč od srca
Hrup, blato, onesnažen zrak, uničene ceste in pločniki … Senožejcem je prekipelo. Že leto dni odgovorne za gradnjo drugega tira Divača-Koper opozarjajo na nevzdržne razmere na cesti med Divačo in kamnolomom Laže, po kateri se dnevno v osmih urah v povprečju pelje 750 tovornjakov, težkih več deset ton. Razmere so eskalirale v zadnjem času, ko so bili krajani zaradi nevarnosti udrtja primorani celo zapreti eno od parkirišč, na katerem so se tovornjaki redno ustavljali, za sabo pa puščali kupe smeti in celo urinirali. No, vse to še vedno počnejo, le na drugi lokaciji. Če odgovorni na družbi 2TDK ne bodo ukrepali, krajani grozijo tudi z zaprtjem ceste.
A odgovorni, ki se bodo prihodnji ponedeljek sploh prvič usedli za skupno mizo s predstavniki Občine Divača in jim prisluhnili, kar seveda še ne pomeni, da jim bodo ponudili tudi konkretne rešitve in ukrepe, se za zdaj odgovornosti izogibajo in jo le prelagajo na izvajalca. Ta bi sicer moral, kot ga zavezuje pogodba, za odvoz in dovoz gradbenega materiala uporabljati avtocesto, kjer je to mogoče.
Senožejci in okoliški prebivalci širšega območja Krasa in Brkinov niso tokrat prvič ostali “daleč od oči in daleč od srca” vlade. Spomnimo samo na polja vetrnih elektrarn.
Država (družba 2TDK je namreč v 100-odstotni lasti države) je lokalno prebivalstvo na periferiji spet pustila na cedilu. Poudarek je na periferiji, saj smo prepričani, da bi bila slika, če bi drugi tir gradili v enem od krajev, iz katerega prihaja predsednik vlade ali kateri od ministrov oziroma pomembnih političnih funkcionarjev, skoraj gotovo popolnoma drugačna.
Senožejci in okoliški prebivalci širšega območja Krasa in Brkinov niso tokrat prvič ostali “daleč od oči in daleč od srca” vlade. Spomnimo samo na načrtovana polja vetrnih elektrarn pri Dolenji vasi v divaški občini in Griže - Veliko polje v sežanski, za katera je vlada lani sprejela sklepa o izvedbi državnega prostorskega načrta tako rekoč čez noč in proti volji lokalnega prebivalstva. Čeprav sta obe občini državi v zameno ponudili alternativne vire zelene energije v obliki sončnih elektrarn.
Pa da ne bi zveneli politično nekorektni do aktualne vlade, ki je, mimogrede, državljanom in civilni družbi pred volitvami obljubljala transparentnost, dialog in sodelovanje, sezimo s spominom še malo dlje, v čas bivše Janševe vlade. Ta je nedaleč stran, v Brkinih, prav tako proti volji domačinov načrtovala megalomanski projekt gradnje zajetja Padež z zajezitvijo potoka Suhorca, da bi od tam zagotavljali pitno vodo za slovensko Istro. Domačini, ki so takrat strnili vrste v boju za dragoceni košček neokrnjene narave, so bitko za Suhorco dobili. Jim bo uspelo tudi v bitki z vetrnicami in tovornjaki?