Foto: Reuters
Foto: Reuters

Dodal je še, da bo Moskva razpustila tudi skupni koordinacijski center v Carigradu, ki je skrbel za inšpekcije in nadzor nad ladjami.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je pred tem opozoril, da brez ustreznih varnostnih jamstev obstajajo številna tveganja pri izvozu žita čez Črno morje. S tem naj bi se odzval na izjave ukrajinskih oblasti, ki trdijo, da so pripravljene še naprej izvažati žito kljub ruskemu odstopu od sporazuma.

Zavrnil je številne kritike na račun ruskega odstopa in poudaril, da je Moskva sodelovanje večkrat podaljšala kljub neupoštevanju ruskih pogojev. Prav tako je Kijev obtožil, da transportne poti v Črnem morju pogosto uporablja tudi za vojne namene.

Potrdil je, da bo Rusija spoštovala obljubo predsednika Vladimirja Putina in brezplačno dobavljala žito afriškim državam, ki ga najbolj potrebujejo. "Smo v stiku z afriškimi partnerji, a na našo skupno žalost govorimo o precej majhnih količinah," je opozoril Peskov. Napovedal je, da bodo prihodnji teden o tem razpravljali na rusko-afriškem vrhu v Sankt Peterburgu.

Kljub vsemu je še dodal, da v Rusiji cenijo delo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa. Po njegovih besedah je namreč Guterres skušal evropske države prepričati, naj upoštevajo ruske pogoje za podaljšanje sporazuma, a je bil pri tem neuspešen.

Mednarodna skupnost potezo obsoja

Zahod sicer ostro kritizira rusko odločitev, da odstopi od dogovora o žitu. Generalna podsekretarka Združenih narodov za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v ponedeljek v Varnostnem svetu ZN-a poudarila, da bo ruski odstop od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prizadel najranljivejše po vsem svetu.

Varnostni svet je zasedal o položaju v Ukrajini, pri čemer so največ pozornosti namenili ruski odločitvi o odstopu od sporazuma, ki je omogočal izvoz ukrajinskega žita prek Črnega morja. Rusko potezo so ostro kritizirali tudi v Washingtonu.

"Pobuda je omogočila varen izvoz 33 milijonov ton žita iz treh ukrajinskih pristanišč in pomagala lajšati lakoto v Afganistanu, v Afriškem rogu in v Jemnu. Odločitev Moskve ne bo odvrnila ZN-a od prizadevanj, da omogočijo neoviran dostop hrane na svetovne trge, kar vključuje tudi hrano in gnojila iz Rusije," je dejala Rosemary DiCarlo in opomnila, da je bilo v 500 dneh ruske invazije v Ukrajini ubitih 9287 civilistov, 15.384 pa ranjenih. "Ukrajina je bila lani država z največ ubitimi otroki na svetu," je poudarila.

Velika večina govorcev v Varnostnem svetu ZN-a je prav tako obsodila rusko invazijo in odstop od sporazuma o izvozu žita.

Zunanji minister Velike Britanije James Cleverly, ki julija predseduje varnostnemu svetu, je poudaril, da so v Rusijo ali ozemlja pod začasnim ruskim nadzorom v Ukrajini prisilno deportirali 19.000 ukrajinskih otrok, od katerih so mnogi v prevzgojnih taboriščih.

Ruski predstavnik Dimitrij Poljanski je krivdo za tragedijo zvalil na zahodne države, ki naj bi spopade pripravljale veliko prej. Odstop od sporazuma o izvozu žita pa je upravičil s trditvijo, da ga je Kijev izkoriščal za napade na ruske civilne in vojaške objekte.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da Moskva izsiljuje ves svet in škoduje milijonom. Obenem pa izvaža svoje žito, vključno z ukradenim v Ukrajini. Vse države je pozval, naj od Moskve zahtevajo, da se vrne k sporazumu. Znova je tudi poskusil s predlogom, da bi Rusijo izključili iz stalnega članstva v Varnostnem svetu ZN-a, ker bo svet potem veliko boljši.

Kitajski predstavnik Geng Švang je poudaril, da je vojna v Ukrajini prizadela svetovni razvoj in da se mora končati na miren način. Skupaj z brazilskim predstavnikom Sergiem Franco Danesejem pa je kritiziral zahodno pomoč v orožju Ukrajini, ker to menda ne bo končalo vojne.

EU bo še naprej podpiral Ukrajino

Vodja delegacije EU-ja pri ZN-u Bjorn Olof Skoog je pozdravil vsa mednarodna prizadevanja za mirno rešitev in zagotovil, da bo EU še naprej podpiral Ukrajino, dokler bo to potrebno.

Glede ruskega odstopa od sporazuma o izvozu žita pa je dejal, da bo to ustvarilo nezanesljivosti na svetovnih trgih in poslabšalo položaj držav uvoznic hrane. "Rusija hrano izkorišča kot orožje in spodkopava svetovno varnost prehrane," je dejal.

Varnostni svet ZN-a po razpravi na visoki ravni pričakovano ni sprejel nobene odločitve, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta. Odstop od sporazuma o izvozu žita pa so že pred tem kritizirali v Washingtonu.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je sporočil, da globoko obžaluje rusko odločitev, ker škoduje milijonom po svetu. Poudaril je, da je od lani sporazum zagotovil izvoz 32 milijonov ton ukrajinskega žita v več kot 40 držav in ponovil, da se Rusija spreneveda, ko govori o sankcijah, saj nobene sankcije ne prepovedujejo izvoza hrane ali gnojil iz Rusije.

Skupina demokratskih in republikanskih članov ameriškega kongresa pa je Moskvo obsodila, da uporablja hrano kot orožje, "čeprav tvega s povečanjem revščine, lakote, trpljenja in svetovnih cen hrane".

Rusko odločitev je obsodila tudi Slovenija. Kot je na Twitterju opozorilo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), bo imela odločitev Rusije posledice za najranljivejše v Afriki. Zato je Moskvo pozvalo, naj zato, da bi se izognili poslabšanju prehranske varnosti, spremeni svojo odločitev. Ministrstvo je tudi spomnilo, da Slovenija aktivno prispeva k črnomorski pobudi z donacijo enega milijona evrov. Prav tako pripravlja novo pošiljko pomoči.

S posredovanjem ZN-a in Turčije sta Moskva in Kijev pred letom dni sklenila sporazum o varnem izvozu ukrajinskega žita iz treh pristanišč v Črnem morju. Ukrajina je pred vojno pridelala dovolj hrane za 400 milijonov ljudi, po ruski invaziji pa se je izvoz prekinil, zaradi česar so narasle cene hrane po svetu. Rusija je zdaj sporočila, da ne bo več jamčila za varnost plovbe na severozahodu Črnega morja. S tem sporazum od danes ne velja več.